Slovenci najbolj zaupamo gasilcem, šolam in zasebnem zdravstvu, vse manj pa sodstvu, medijem, vladi in državnemu zboru.
Tako je pokazala raziskava GFK Slovenija, ki se je osredotočila na razlike v zaupanju, ki so nastale od zadnje raziskave leta 2013 do danes.
Ob zgoraj naštetih so v tem času zaupanje ljudi močno zapravile še univerze, banke in zavarovalnice.
Pri podjetju GFK Slovenija so letos prvič v raziskavo zaupanja v institucije vključili tri nove institucije - gasilce, šole in zasebno zdravstvo - in te so po deležu zaupanja nemudoma zasedle prva tri mesta. Gasilcem zaupa kar dobrih 96 % vprašanih, šolam slabih 67 %, zasebnemu zdravstvu pa 59 %.
To je, glede na favoriziranje javnega zdravstva v Sloveniji, prehitelo slednjega, kateremu zaupa le še polovica vprašanih, medtem ko je bilo pred tremi leti takšnih 60 %.
Daleč največ zaupanja ljudi so sicer izgubile univerze. Tem je pred tremi leti zaupalo še 65 % vprašanih, danes pa zgolj še 40 % anketirancev.
Zaupanje so zapravile tudi banke (v treh letih iz 48 % na 31 %), trgovci (iz 37 % na 26 %) in zavarovalnice (iz 40 % na 24 %).
Povsem na dnu zaupanja slovenske javnosti so se ob standardnih gostih - politikih (vlada 8 % in državni zbor 7 %) znašli še mediji s 14 % ter 9 odstotnim padcem v zadnjih treh letih, in sodišča z 23 % zaupanja prebivalcev Slovenije.
GFK Slovenija je raziskavo izvedla preko spleta na 1008 članih njihovega panela askGfK, v starosti od 18 do 65 let, ki predstavljajo reprezentativen vzorec slovenske populacije po starosti, spolu, regiji in tipu naselja.
(zaupanje v institucije - Vir: GfK Slovenija)
KOMENTAR: Uredništvo
Nezaupanje v institucije demokratične države je večji problem, kot se zavedamo
Vse relevantne javnomnenjske raziskave kažejo, da so od prehoda v demokracijo do danes ključne institucije svobodne, demokratične družbe med Slovenci močno izgubile na ugledu in zaupanju.
Po zaupanju v vlado in parlament smo državljani Slovenije daleč zadnji v Evropi.
[caption id="attachment_39788" align="alignright" width="250"] (Zaupanje v vlado države OECD- klik za povečavo)[/caption]
Iskanje pravih vzrokov za takšno ljudsko nezaupnico gradnikom demokratične družbe zahteva globljo politološko in sociološko analizo, posplošeno pa lahko ugotovimo, da k temu niso prispevale zgolj nedvomne napake in stranpoti nosilcev funkcij demokratične države, ampak tudi izrazito negativistično poročanje osrednjih medijev, ki so v ljudeh, dokler so jim še zaupali, ustvarile napačne predstave in pričakovanja.
Zadnje čase so dominantni mediji postali žrtve lastne manipulativne logike, kar je bilo še posebej očitno na primeru migrantske krize. Kot smo na Domovini pred časom že analizirali, so ljudje spregledali njihov enostranski pristop k poročanju o begunski problematiki ter posledično svoje zaupanje namenili virom s Facebooka.
S tem so povzročili škodo tako sebi (kar se zazna v padcu branosti in zaupanja), kot tudi demokratični družbi na splošno, saj je zaupanje v sedmo silo nujen del mehanizma zrelih demokracij.
Pričujoča javnomnenjska raziskava je zgolj pokazatelj več, na kako majavih nogah je mlada slovenska demokracija.
(Zaupanje v vlado države OECD- klik za povečavo)[/caption]
Iskanje pravih vzrokov za takšno ljudsko nezaupnico gradnikom demokratične družbe zahteva globljo politološko in sociološko analizo, posplošeno pa lahko ugotovimo, da k temu niso prispevale zgolj nedvomne napake in stranpoti nosilcev funkcij demokratične države, ampak tudi izrazito negativistično poročanje osrednjih medijev, ki so v ljudeh, dokler so jim še zaupali, ustvarile napačne predstave in pričakovanja.
Zadnje čase so dominantni mediji postali žrtve lastne manipulativne logike, kar je bilo še posebej očitno na primeru migrantske krize. Kot smo na Domovini pred časom že analizirali, so ljudje spregledali njihov enostranski pristop k poročanju o begunski problematiki ter posledično svoje zaupanje namenili virom s Facebooka.
S tem so povzročili škodo tako sebi (kar se zazna v padcu branosti in zaupanja), kot tudi demokratični družbi na splošno, saj je zaupanje v sedmo silo nujen del mehanizma zrelih demokracij.
Pričujoča javnomnenjska raziskava je zgolj pokazatelj več, na kako majavih nogah je mlada slovenska demokracija.
(Zaupanje v vlado države OECD- klik za povečavo)[/caption]
Iskanje pravih vzrokov za takšno ljudsko nezaupnico gradnikom demokratične družbe zahteva globljo politološko in sociološko analizo, posplošeno pa lahko ugotovimo, da k temu niso prispevale zgolj nedvomne napake in stranpoti nosilcev funkcij demokratične države, ampak tudi izrazito negativistično poročanje osrednjih medijev, ki so v ljudeh, dokler so jim še zaupali, ustvarile napačne predstave in pričakovanja.
Zadnje čase so dominantni mediji postali žrtve lastne manipulativne logike, kar je bilo še posebej očitno na primeru migrantske krize. Kot smo na Domovini pred časom že analizirali, so ljudje spregledali njihov enostranski pristop k poročanju o begunski problematiki ter posledično svoje zaupanje namenili virom s Facebooka.
S tem so povzročili škodo tako sebi (kar se zazna v padcu branosti in zaupanja), kot tudi demokratični družbi na splošno, saj je zaupanje v sedmo silo nujen del mehanizma zrelih demokracij.
Pričujoča javnomnenjska raziskava je zgolj pokazatelj več, na kako majavih nogah je mlada slovenska demokracija.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.