Slovenci smo kar naenkrat precej bolj izobraženi. Kaj pa pametni?

Ko sem pred nekaj tedni (redno) diplomirala, se mi je utrnila misel. Diplomirala sem v najbolj nehvaležnem letu slovenske zgodovine. Kako neugodno.

V jeseni, ko profesorji niso več prenesli pogovora o popravkih ali lekturi ter so na zagovorih utrujeno mešali pedagogiko zatiranih in vrtec v naravi. V letu, ko zaposleni na referatu niso niti upali niti utegnili pogledati pred svoja vrata.

In da ne govorimo o prihajajoči podelitvi diplom. Ploskajoči postarani starši in kolone, ki se bodo vile proti nasmejanemu rektorju. Nič kaj slavnostno ni, če si le del zeitgeista.

In ne nazadnje sem diplomirala v letu, ko se je bilo pred tablo fakultete povsem nemogoče fotografirati, saj se je tam gnetlo že šest drugih diplomantov in vate drezalo s svojimi vrtnicami.

Imelo me je, da bi čez emblem Pedagoške fakultete nasprejala: »Več migrantov, manj diplomantov!«

Saj ne, da je to nekakšno načelo, ki mu sledim. Le za zabavo, da bi še generacije ob družinskem albumu vzdihovale nad vandalizmom in levičarstvom na Ljubljanski univerzi.

Vprašanje pa je, kaj novi diplomanti prinašamo družbi in svetu. Razen finančne donosnosti za fakultete seveda. Boljša, bolj prosperirajoča družba? Manjša bezposelnost? Več inovativnosti, kritičnosti, še več odhodov v tujino?

Slovenci kar naenkrat precej bolj izobraženi

Statistike letošnjih diplom sicer še niso povsem jasne, saj so tudi v zadnjem tednu septembra diplomirale stotine. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani bo, tako kaže, študij letos zaključilo sedemsto diplomantov od tisoč petstotih, ki so na ta naziv upali. Na Mariborski in Primorski univerzi s temi podatki še ne razpolagajo.

Skratka, onkraj številk je za nami nenavadno leto.

Vprašanje pa je, kaj novi diplomanti prinašamo družbi in svetu. Razen finančne donosnosti za fakultete seveda. Boljša, bolj prosperirajoča družba? Manjša bezposelnost? Več inovativnosti, kritičnosti, še več odhodov v tujino? Težko je predvideti, česa se lahko nadejamo.

Spremenjena bo sicer slovenska statistična slika in izobražencev je bilo med Slovenci resda že lani zelo veliko (31,8% z višje ali visokošolsko izobrazbo med 25. in 39. letom). Letos jih bo torej še par odstotkov več.

Vendar, razen bolj laskavih grafov in družin, ki jim je ob zapoznelih diplomah odleglo, ni resničnih sprememb. Brezposelnost ostaja, prav tako mladi brez perspektive in mladi, ki odhajajo v tujino. Morda je edini resnični učinek inflacija diplomantskega naziva.

Ostaja pa upanje na to, da znajo ljudje, ki so študirali, več in bolje misliti. To je vendarle osnovna predpostavka množične izobrazbe. Da leta, ki jih nameniš knjigam, pa naj bodo o izotopih ali fenomenologiji duha, širijo obzorja in te pripravijo do tehtnejših odločitev.

Da moratorij, ki ga nudi izobraževanje, pomaga pri ustvarjanju trdnih stališč in odpornosti na populizem.

Up ostaja. Morda pa mlade generacije presenetimo s svojo razgledanostjo, idejami in vrhunskim udejstvovanjem v zrelih letih. Morda.