»Slovenija ima dobro urejeno primarno zdravstvo, ki ga nameravamo krepiti«

Ministrstvo za zdravje je predstavilo strategijo razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva do leta 2031. Kot pravijo, ima Slovenija dobro urejeno primarno zdravstvo, ki ga nameravajo krepiti, s strategijo pa bodo dosegli še ključne izboljšave na področju organizacije, digitalizacije in dostopnosti do zdravstvenih storitev. Ob tem pa Ministrstvo ne omenja dejstva, da je več kot 130.000 ljudi brez osebnega zdravnika, čeprav so dolga leta plačevali državi za to storitev.

Družinski zdravniki zaključijo od 70 do 80 odstotkov vseh zdravstvenih obravnav že na primarni ravni in so ključnega pomena za naš zdravstveni sistem. Na primarno raven sodijo tudi obravnave pri primarnih pediatrih, ginekologih, zobozdravnikih ... Primarna raven zdravstvenega varstva je izjemnega pomena v večini evropskih držav. Ministrstvo za zdravje je predstavilo strategijo razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva do leta 2031, s katerim namerava krepiti primarno zdravstvo in naslavljati izzive. Kot so zapisali v strategiji, ima Slovenija tako kot številne druge države Evrope dobro organizirano primarno raven zdravstvenega varstva, vendar se soočamo z izzivi, kot so staranje prebivalstva, razvoj novih zdravstvenih tehnologij, povečanje potreb in pričakovanj prebivalstva in vse večje obremenitve zdravstvenih delavcev.

Boljša dostopnost kakovostnih storitev

Na novinarski konferenci, kjer so strategijo predstavili, je državni sekretar na ministrstvu za zdravje Iztok Kos dejal, da bodo z novo strategijo dosegli ključne izboljšave na področju organizacije, digitalizacije in dostopnosti zdravstvenih storitev, ki bodo zato hitrejše, enakopravnejše, dostopnejše in tudi bolj kakovostne. Predstojnik centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Radivoje Pribaković Brinovec pa je dejal, da sta še posebej pomembna dva cilja. »Želel bi izpostaviti strateški cilj dva, ki govori o usmerjenosti v preventivno zdravstveno varstvo, in cilj tri, ki govori o vključenosti in opolnomočnosti prebivalcev, uporabnikov, pacientov. Vsebujeta aktivnosti za povečevanje zdravstvene pismenosti, kjer govorimo predvsem o izboljševanju organizacijske zdravstvene pismenosti in navigacijske zdravstvene pismenosti. To pomeni, da želimo pacientom posredovati ustrezno formulirane, tudi ustrezno skomunicirane informacije, kako lahko, ko se znajdejo z neko boleznijo, hodijo skozi ta sistem, da dobijo optimalno oskrbo,« je pojasnil in dodal, da stategija predvideva krepitev mreže služb na primarni ravni, od ambulant izbranih zdravnikov v družinski medicini, primarni pediatriji, primarni ginekologiji do naslednje ravni služb, kot so centri za krepitev zdravja, razvojne ambulante, centri za duševno zdravje, patronažno zdravstveno varstvo in tako naprej.

"Slovenskim pacientom je zagotovljeno veliko storitev"

Direktorica ZD-ja Domžale Renata Rajapakse je ocenila, da je slovenskim pacientom v okviru primarnega zdravstva zagotovljeno veliko storitev, a da je velika težava pomanjkanje kadra: »V Sloveniji je na primarni ravni nabor dejavnosti, ki jih lahko zagotovimo pacientom, res velik, marsikje v Evropi ni.« Po drugi strani pa imamo težave z vedno večjimi potrebami pacientov, saj gre razvoj medicinske stroke hitro naprej, nezadovoljstvom pacientov, zaostalo infrastrukturo in pomanjkanjem kadra, pravi. Družinski zdravniki so tudi močno obremenjeni z administrativnimi deli: »Na tem področju je bila pred kratkim kar velika in pomembna sprememba. Spremenila se je trajnost napotnice, da ni treba pacientu vsako leto priti po novo napotnico ali pa če gre na en pregled. Zdaj je napotnica izdana, kar pomeni, da je družinski zdravnik pacienta zaupal kolegu specialistu, da ga bo obravnaval, dokler bo to potrebno.» 

10 ključnih strateških ciljev

V novi strategiji so si zadali deset strateških ciljev, ki so pravična dostopnost do zdravstvenega varstva čim bližje posameznikovemu bivališču, usmerjenost v preventivno zdravstveno varstvo in vseživljenjski pristop, vključenost in opolnomočenje posameznika in družbe, integrirana obravnava pacienta, kakovostna in varna obravnava pacienta, učinkovito upravljanje in vodenje, finančne spodbude in vlaganje v infrastrukturo, vlaganje v kadrovske vire in ustrezne delovne pogoje, razvoj raziskovalne dejavnosti in digitalna preobrazba za podporo procesov zdravstvene obravnave.