Slovenski dnevi v Ameriki: plesali bodo polko, se učili delati rižev narastek in darovali mašo za Slovenijo

Vir fotografij: Facebook stran slovenskega konzulata v Clevelandu
POSLUŠAJ ČLANEK

Ne samo v matični državi in Argentini, slovenstvo ostaja živo še marsikje po svetu. Eden močnejših centrov ostaja v Clevelandu v ZDA, ki ga je te dni obiskal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon. Tamkaj se namreč začenjajo Slovenski dnevi, na katerih se bo jedlo, pilo, pelo, plesalo, pa tudi obujalo slovenske običaje, kot je trgatev, kuha gobove juhe in riževega narastka in še česa. Minister se je udeležil tudi odprtja letošnjih Slovenskih dnevov v tem mestu.

Nekaj več o slovenskem praznovanju čez lužo v besedi in sliki v našem članku. 

Začenjajo se Slovenski dnevi v Clevelandu

Danes je sicer zadnji dan Arčonovega obiska. Že v soboto si je ogledal župnijo in slovensko šolo v Collinwoodu, predelu mesta Cleveland v zvezni državi Ohio, ki je zgodovinsko gledano bil priljubljena destinacija slovenskih emigrantov. Popoldne si je ogledal Slovensko pristavo v Harpersfieldu, prav tako v Ohiu, privatnemu klubu za slovenske katoličane, ki so ga ustanovili slovenski emigranti, ki so zaradi komunističnega preganjanja pribežali v Ameriko po drugi svetovni vojni.

[gallery_media_slugs=slovenski-dnevi-cleveland2023-vrt.jpg,slovenski-dnevi-cleveland2023-pristava4.jpg,slovenski-dnevi-cleveland2023-otroci2.jpg,slovenski-dnevi-cleveland2023-otroci.jpg,slovenski-dnevi-cleveland2023-otroci3.jpg,slovenski-dnevi-cleveland2023-citalnica.jpg,slovenski-dnevi-cleveland2023-sola.jpg,slovenski-dnevi-cleveland2023-dvorana.jpg,slovenski-dnevi-cleveland2023-srecanje.jpg,slovenski-dnevi-cleveland2023-klobase.jpg,slovenski-dnevi-cleveland2023-cerkev.jpg]

Včeraj je Arčon prisostvoval slovenski maši v župniji Svetega Vida v Clevelandu, ki letos praznuje 130 let. Daroval jo je župnik slovenskega rodu, John Retar. Minister si je ogledal tudi bližnjo slovensko šolo in dom za ostarele. Udeležil se je vinske trgatve in uradnega odprtja Slovenskih dnevov. Srečal se je tudi z uspešnimi poslovneži slovenskega porekla in nekaterimi politiki, ki imajo slovenske korenine. Za konec si je ogledal razstavo Slovenci v ZDA (Slovenians in the USA), prav tako organizirano v okviru Slovenskih dnevov.

Ob obisku Slovencev v Clevelandu je minister Arčon dejal, da so ga zadnji dnevi v Clevelandu navdušili. Videl je namreč, kaj je slovenska skupnost ustvarila v vseh teh letih, predvsem pa je začutil, kako skrbno in srčno ohranjajo slovensko identiteto, kulturo, pa tudi jezik. »Slovenci, ki živite zunaj matične domovine, ste poseben most s Slovenijo,« jim je polaskal. 

Slovenski dnevi so sicer devetdnevna prireditev, ki ga organizira slovenski generalni konzulat v Clevelandu. Dogodki v okviru te prireditve so npr. praznik grozdja, prej omenjena razstava o Slovencih v ZDA, kulinarični večer, v okviru katerega se bodo udeleženci naučili pripraviti gobovo juho in rižev narastek, predstavitev slovenske kinematografije, plesna zabava, zadnji dan prireditve, 1. oktobra, pa bo sledila maša za Slovenijo in nastop Slovenskega okteta iz Mendoze iz Argentine.

V Clevelandu se bo slovensko obarvano dogajanje nadaljevalo tudi kasneje, in sicer konec novembra s tradicionalnim, že 59. zahvalnim polka vikendom, ki poteka za časa Zahvalnega dne (oziroma praznika Thanksgiving). Med vrhunci dogajanja je podelitev glasbenih nagrad Polka 2023 v veliki plesni dvorani v clevelandskem predmestju Independence.

Največ Američanov slovenskih korenin v zveznih državah ob Velikih jezerih

Koliko Američanov je slovenskega porekla, je sicer težko oceniti. Po podatkih iz leta 2019 naj bi jih bilo okoli 180.000, čeprav nekatere slovenske organizacije v ZDA ocenjujejo, da je številka višja, okrog 300.000 ali celo 500.000. Vrhunec priseljevanja v ZDA je bil med letoma 1860 in 1914, v manjši meri pa tudi takoj po prvi svetovni vojni (med 1918 in 1923) ter po drugi svetovni vojni (med 1949 in 1956).

Največ jih živi v Clevelandu, oziroma v novejšem času predvsem v njegovih predmestjih, čeprav je nekaj kulturnih ustanov še vedno ostalo v samem mestu, na primer cerkev Sveta Vida v soseski St. Clair-Superior, ki je sedaj sicer večinsko afroameriška. Ostali kraji, kjer se nahaja številčnejša slovenska skupnost, so še Pittsburgh v Pensilvaniji, Pueblo in Denver v Koloradu, Chicago in Joliet v Illinoisu ter Eveleth in Hibbing v Minnesoti. Američani s slovenskimi koreninami se nahajajo v vseh zveznih državah, največ v državah ob Velikih jezerih (npr. Ohio, Pennsylvania, Illinois in Minnesota), pa tudi v Koloradu in Kaliforniji. Še najmanj, 107, jih je v Severni Dakoti.

V ZDA je bilo sicer skupaj ustanovljenih 39 slovenskih župnij, med drugim je v glavnem mestu ZDA, Washingtonu, tudi slovenska kapela Marije na Brezjah v baziliki Marijinega Brezmadežnega spočetja. V Združenih državah so tudi 3 slovenske šole, in sicer Svetega Vida in Svete Marije, obe v Clevelandu, ter Slomškova slovenska šola v Lemontu v zvezni državi Illinois.

Ameriški Slovenci se združujejo v kulturnih in socialnih organizacijah, kot so že prej omenjena Slovenska pristava, pa tudi Slovenski katoliški center v Lemontu, Slovensko kulturno društvo Triglav iz Norwaya v Wisconsinu. V Clevelandu se nahaja slovenski dom za ostarele, pa tudi Dvorana slavnih in muzej polke.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Slovenski rogonosci
9. 12. 2024 ob 6:00