Slovenski predlog sprejet v Evropski uniji: poreklo medu bo moralo biti jasno označeno

V Evropski uniji so podprli slovenski predlog, ki vzpostavlja večjo preglednost pri označevanju porekla mešanic medu. Predlog je podprla večina držav članic Evropske unije. Po mnenju Slovenije do sedaj ni bila zagotovljena dovolj jasna in nedvoumna informacija o poreklu samega medu.

Pogovarjali smo se z Boštjanom Nočem, predsednikom Čebelarske zveze Slovenije, ki smo ga povprašali, kaj predlog pomeni za slovenske čebelarje ter ali so z njim zadovoljni, in s Špelo Horjak iz Stalnega predstavništva v Evropski uniji, kako je potekal postopek ter kakšna so prizadevanja Slovenije na področju čebelarstva.

Poreklo medu bo moralo biti bolj jasno opredeljeno

Svet EU in Evropski parlament sta v torek dosegla politični dogovor glede predlogov Evropske komisije za večjo preglednost pri označevanju porekla mešanic medu. Gre za slovenski predlog. Po novem bo tako morala na etiketi biti navedena država, v kateri je bil med pridelan.

Če med izvira iz več kot ene države, bo po novem potrebno države izvora navesti v padajočem vrstnem redu glede na delež, ki ga predstavljajo v končnem izdelku. Spremembe se sicer ne obetajo le na področju medu. Po novem bo na etiketah sadnih sokov, džemov, želejev, marmelad in kostanjevih pirejev morala biti na sprednji etiketi navedena tudi država izvora uporabljenega sadja.

Slovenijo je v pobudi podprla večina držav članic Evropske unije. Po mnenju Slovenije dosedanja ureditev ne zagotavlja jasne in nedvoumne informacije o poreklu medu. Če je šlo za mešanico medu, je do sedaj namreč bilo na etiketi označeno le, da med izvira iz EU oziroma iz držav, ki niso članice Evropske unije.

Podobna ureditev bi morala biti tudi pri drugih živilih, je povedal predsednik ČZS

Za naš medij je nekaj besed povedal Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije. Kot je dejal, je bila to pobuda Čebelarske zveze Slovenije. Začeli so jo že leta 2019 in jo predstavili na Svetovnem kongresu čebelarjev.

Pobudo je država sprejela, na predlogu pa so delali štirje ministri, je povedal Noč. Po njegovih besedah gre za velik korak k temu, da se bo potrošnik odločil, iz katere države si želi kupiti med. Po novem bo torej moralo biti označeno, od kod med prihaja, kar ščiti potrošnika, obenem pa gre tudi za konkurenčno prednost slovenskih čebelarjev. Ljudje slovenske čebelje pridelke cenijo, in če vedo, kateri med je v katerem kozarcu, se bodo lažje odločili, dodaja Noč.

Povedal je še, da si v Čebelarski zvezi Slovenije želijo, da bi sledili temu vzorcu tudi pri drugih živilih. Potrošnik ima pravico vedeti, od kod hrana prihaja. Če je med prvi korak k temu, da bo poreklo natančno opredeljeno, je to velika zmaga ne samo za Slovenijo, ampak tudi za vso Evropsko unijo, je za naš medij še povedal Noč.

Slovenski predlog je bil sprejet v celoti

Pogovarjali smo se tudi s Špelo Horjak, ki je zadolžena za odnose z javnostmi pri Stalnem predstavništvu pri Evropski uniji. Kot nam je povedala, je Slovenija v Evropski uniji ureditev predlagala že leta 2020, ko je Evropska komisija predstavila strategijo, katere namen je zagotoviti čim bolj kvalitetno pridelavo in potrošnjo hrane.

Sloveniji se je zdelo prav, da ko potrošnik kupuje med, ve, kakšen med kupuje. Leta 2020 je tako na Svetu za kmetijstvo predstavila predlog pod točko razno, češ naj EU na tem področju pripravi zakonodajni okvir, ki bi bil jasen za potrošnika. Torej da potrošnik ve, kakšen med kupuje, ter da bi se hkrati ščitila tudi kakovost evropskega medu. Evropskim čebelarjem bi omogočili, da so v enakovrednem položaju, ko tekmujejo na trgu z ostalimi čebelarji.

Evropska komisija se je nato odločila, da bo pripravila spremembo te uredbe, je povedala Horjakova. Komisija je izvedla javno posvetovanje z državljani, kaj si mislijo o tem predlogu. Državljani so slovenski predlog podprli. Izkazalo se je, da si želijo, da je med kakovosten in da je njegovo poreklo jasno. Slovenija je predlagala tudi, da je pri mešanicah medu (prej je bilo na embalaži napisano, da je v primeru mešanic medu poreklo iz EU ter iz tretjih držav) potrebna tako označba porekla kot opredelitev procentualnega deleža medu. Evropska komisija bi morala pripraviti strog sistem nadzora in pregleda, kakšen med prihaja na evropski trg, je izpostavila Slovenija.

Horjakova je za naš medij povedala tudi, da je marca lani bila objavljena raziskava, ki je pokazala, da več kot 70 % medu, uvoženega na evropski trg, ni imelo zapisanega odstotkovnega deleža, ki bi povedal, od kod točno prihaja. V tej reviziji še ni bilo jasno napisano, da morajo države porekla medu biti zapisane po zaporednem vrstnem redu, to pa mora biti ovrednoteno procentualno. Slovenija je skozi zakonodajni postopek torej to dosegla, s podporo ostalih držav članic.

Evropska komisija bo morala s strokovnjaki vzpostaviti sistem, ki bo omogočil, da se bo vedelo, od kod med prihaja, in da bosta še dodatno zagotovljeni kakovost in istovetnost medu, je dodala Horjakova. Namen te ureditve je, da se prepreči priliv ponaredkov na evropski trg. Slovenija je s predlogom v celoti zadovoljna, je za naš medij še povedala Horjakova, saj je to, kar je bilo izpogajano, celoten predlog tega, kar je bilo že leta 2020 predlagano Evropski komisiji.