Slovenski proračun tudi v skupini problematičnih članic EU
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenija je včeraj prejela pismo Evropske komisije glede načrtovanega proračuna za leto 2019. Pismo s komentarji so prejele še Španija, Francija, Belgija in Portugalska. Pismo poslano Sloveniji je na voljo tukaj.
Evropska komisija v pismu opozarja omenjene države, da z začrtanim proračunom ne dosegajo danih zavez glede zmanjševanja strukturnega primanjkljaja.
Veliko bolj problematično situacija se sicer plete okrog italijanskega proračuna, o katerem smo pisali v "Proračunska vojna med Evropsko komisijo in italijansko vlado", saj Italija vztraja pri 2,4 % primanjkljaju že v načrtu proračuna.
Evropska komisija opozarja Slovenijo, da naj čimprej pošlje posodobljen načrt proračuna, saj do sedaj poslani dokumenti opisujejo samo ukrepe za nazaj. Ne pa tudi za naprej, kar je bistvo načrta proračuna. "Vlada je mandat nastopila 13. septembra. V tem kratkem času ni bilo mogoče pripraviti vseh politik in ukrepov, ki bi vplivali na proračun za leto 2019," je povedal finančni minister Andrej Bertoncelj.
Slovenski osnutek proračunskega načrta ob predpostavki nespremenjenih politik predvideva nominalno stopnjo rasti neto primarnih izdatkov pri 3,9 odstotka, kar presega priporočeno maksimalno povečanje, določeno pri 3,1 odstotka. Komisija med drugim navaja, da načrtovani strukturni napor v prihodnjem letu znaša -0,7 odstotka BDP po nominalni vrednosti ali po izračunu komisije -0,6 odstotka BDP, medtem ko je Svet EU julija priporočil strukturno izboljšanje v vrednosti 0,65 odstotka BDP.
Grčija, ki je bila zadnja leta na naslovnicah časopisov, ko je prišlo do finančnih zadev na Evropski ravni, se je pismu s strani Evropske komisije izognila s tem, da je sama poslala dodatna vprašanja Evropski komisiji, na katera sedaj čakajo odgovor. Grčija namreč pripravljala svoj prvi proračun izven programa pomoči EU po celotnem desetletju in pričakovanja so zato visoka.
Največja grška težava so trenutno obljubljena znižanja pokojnin, ki se jim Grčija trudi izogniti. Tako so predstavniki vlade že razlagali, da bo rast dosegla 2,5% v letu 2019 in da je presežek ocenjen na 3,56% BDP-ja brez rezov pri pokojninah. Javni dolg naj bi v naslednjem letu padel iz 183 odstotkov na 170.2 odstotka, kar je bolje, kot je bilo predvideno.
Zanimivo dogajanje je tudi v Franciji, ki se tudi bori z doseganjem EU standardov in Macronovih zavez Francozom o rasti in večjemu številu služb. Francozom se tako obeta zmanjšanje socialnih transferjev. Poleg tega bo izgubilo službo vsaj 4.100 javnih uslužbencev. Vse s ciljem doseči primanjkljaj na ravni 2,8%, kar je 0,2% pod dovoljeno mejo.
Ti ukrepi pa bodo združeni z 20 milijardami evrov spodbud za gospodarstvo in 6 milijard davčnih olajšav za gospodinjstva, tudi postopno ukinitev nepremičninskega davka. Francoski finančni minister Bruno Le Maire je priznal, da Francija naredi manj, kot njeni evropski partnerji na področju brezposelnosti, rasti, deficita in dolga.
Eno izmed velikih gospodarstev Evropske Unije se tudi spretno želi izogniti drami okrog svojega proračuna - Španija. Bistvo pisma njim je bilo predvsem to, da ima Evropska komisija premalo informacij. Španska proračunska ministrica Maria Jesus Montero želi predvsem umiriti situacijo in se odmakniti od Italije. Tako je dejala, da je tako pismo povsem nekaj normalnega in del procesa ter, da so dodatna pojasnila že pripravljena.
Španska socialistična vlada namreč ima očitne težave z doseganjem danih zavez prejšnjih administracij. Tako je za prihodnje leto primanjkljaj načrtovan pri 1,8%, kar je velika razlika od 1,3%, kot je bilo v načrtu prejšnje vlade. Poleg tega bo imel premier Pedro Sanchez težavo spraviti proračun skozi lasten parlament, kjer njegova stranka zaseda le 84 od 350 sedežev.
Evropska komisija v pismu opozarja omenjene države, da z začrtanim proračunom ne dosegajo danih zavez glede zmanjševanja strukturnega primanjkljaja.
Veliko bolj problematično situacija se sicer plete okrog italijanskega proračuna, o katerem smo pisali v "Proračunska vojna med Evropsko komisijo in italijansko vlado", saj Italija vztraja pri 2,4 % primanjkljaju že v načrtu proračuna.
Slovenski proračun brez načrta za 2019
Evropska komisija opozarja Slovenijo, da naj čimprej pošlje posodobljen načrt proračuna, saj do sedaj poslani dokumenti opisujejo samo ukrepe za nazaj. Ne pa tudi za naprej, kar je bistvo načrta proračuna. "Vlada je mandat nastopila 13. septembra. V tem kratkem času ni bilo mogoče pripraviti vseh politik in ukrepov, ki bi vplivali na proračun za leto 2019," je povedal finančni minister Andrej Bertoncelj.
Slovenski osnutek proračunskega načrta ob predpostavki nespremenjenih politik predvideva nominalno stopnjo rasti neto primarnih izdatkov pri 3,9 odstotka, kar presega priporočeno maksimalno povečanje, določeno pri 3,1 odstotka. Komisija med drugim navaja, da načrtovani strukturni napor v prihodnjem letu znaša -0,7 odstotka BDP po nominalni vrednosti ali po izračunu komisije -0,6 odstotka BDP, medtem ko je Svet EU julija priporočil strukturno izboljšanje v vrednosti 0,65 odstotka BDP.
Proračunski "uporniki" drugje po Evropi
Največja grška težava so trenutno obljubljena znižanja pokojnin, ki se jim Grčija trudi izogniti.
Grčija, ki je bila zadnja leta na naslovnicah časopisov, ko je prišlo do finančnih zadev na Evropski ravni, se je pismu s strani Evropske komisije izognila s tem, da je sama poslala dodatna vprašanja Evropski komisiji, na katera sedaj čakajo odgovor. Grčija namreč pripravljala svoj prvi proračun izven programa pomoči EU po celotnem desetletju in pričakovanja so zato visoka.
Največja grška težava so trenutno obljubljena znižanja pokojnin, ki se jim Grčija trudi izogniti. Tako so predstavniki vlade že razlagali, da bo rast dosegla 2,5% v letu 2019 in da je presežek ocenjen na 3,56% BDP-ja brez rezov pri pokojninah. Javni dolg naj bi v naslednjem letu padel iz 183 odstotkov na 170.2 odstotka, kar je bolje, kot je bilo predvideno.
Francoski finančni minister Bruno Le Maire je priznal, da Francija naredi manj, kot njeni evropski partnerji na področju brezposelnosti, rasti, deficita in dolga.
Zanimivo dogajanje je tudi v Franciji, ki se tudi bori z doseganjem EU standardov in Macronovih zavez Francozom o rasti in večjemu številu služb. Francozom se tako obeta zmanjšanje socialnih transferjev. Poleg tega bo izgubilo službo vsaj 4.100 javnih uslužbencev. Vse s ciljem doseči primanjkljaj na ravni 2,8%, kar je 0,2% pod dovoljeno mejo.
Ti ukrepi pa bodo združeni z 20 milijardami evrov spodbud za gospodarstvo in 6 milijard davčnih olajšav za gospodinjstva, tudi postopno ukinitev nepremičninskega davka. Francoski finančni minister Bruno Le Maire je priznal, da Francija naredi manj, kot njeni evropski partnerji na področju brezposelnosti, rasti, deficita in dolga.
Eno izmed velikih gospodarstev Evropske Unije se tudi spretno želi izogniti drami okrog svojega proračuna - Španija.
Eno izmed velikih gospodarstev Evropske Unije se tudi spretno želi izogniti drami okrog svojega proračuna - Španija. Bistvo pisma njim je bilo predvsem to, da ima Evropska komisija premalo informacij. Španska proračunska ministrica Maria Jesus Montero želi predvsem umiriti situacijo in se odmakniti od Italije. Tako je dejala, da je tako pismo povsem nekaj normalnega in del procesa ter, da so dodatna pojasnila že pripravljena.
Španska socialistična vlada namreč ima očitne težave z doseganjem danih zavez prejšnjih administracij. Tako je za prihodnje leto primanjkljaj načrtovan pri 1,8%, kar je velika razlika od 1,3%, kot je bilo v načrtu prejšnje vlade. Poleg tega bo imel premier Pedro Sanchez težavo spraviti proračun skozi lasten parlament, kjer njegova stranka zaseda le 84 od 350 sedežev.
Zadnje objave
Civilna iniciativa Tržnice ne damo: gre za škandal!
10. 12. 2024 ob 9:00
Otroci – žrtve napredka
10. 12. 2024 ob 6:00
Slovenec sem!
9. 12. 2024 ob 18:00
Lahko mediji, ki od države prejemajo denar, delujejo objektivno?
9. 12. 2024 ob 14:30
Prvi mož policije Senad Jušić v breme vladi
9. 12. 2024 ob 12:00
Ob rob odločitvi ustavnega sodišča
9. 12. 2024 ob 9:00
Slovenski rogonosci
9. 12. 2024 ob 6:00
Alojzij Šuštar: svetovljansko življenje, domoljubna duša
8. 12. 2024 ob 18:15
Ekskluzivno za naročnike
Slovenec sem!
9. 12. 2024 ob 18:00
Prvi mož policije Senad Jušić v breme vladi
9. 12. 2024 ob 12:00
Slovenski rogonosci
9. 12. 2024 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
DEC
10
Elda Viler in Ivo Gajič: Elda
19:19 - 21:30
DEC
10
Sozvočje svetov: Zahodni veter (predavanje in koncert)
19:30 - 21:00
DEC
10
DEC
11
Luzernski simfonični orkester
20:00 - 22:00
DEC
11
Avtomobili - Kino Šiška
20:00 - 23:00
Video objave
Izbor urednika
Ob rob odločitvi ustavnega sodišča
9. 12. 2024 ob 9:00
Otrok ni »pravica«, temveč je neodvisna oseba
6. 12. 2024 ob 6:00
Oploditev z biomedicinsko pomočjo tudi za samske in istospolno usmerjene ženske
5. 12. 2024 ob 6:00
7 komentarjev
Alojzij Pezdir
Šarčeva "manjšinska" vlada LMŠ, SD, SMC, SAB, Desusa s konstitutivno podporo Levice je dobila prvo opozorilno klofuto Evropske komisije, saj se "direkcija EU" ni pustila ujeti na neizmerno naivne in podcenjujoče "limanice" nedotaknjenega in praktično že neveljavnega proračuna "odstopljene" Cerarjeve vlade za prihodnje leto.
Ne le, da je skušala vlada RS zavajati pristojne z neverodostojnimi in neažuriranimi proračunskimi postavkami prejšnje "odletele" vlade in vladajoče koalicije SMC, SD, Desus (kar so nekoč vrhovi EU tako močno očitali nekdanji goljufivi grški vladi), kar Šarčevi vladi RS že samo po sebi jemlje mednarodno verodostojnost in kredibilnost pred organi naše skupne EU. Šarčeva vlada in vladajoča "manjšinska" koalicija je skušala neprofesionalno "skriti pod preprogo" tudi pričakovane nove višje državne izdatke za delovanje javnega sektorja (več sto milijonov na zahteve stavkajočih sindikatov), lokalnih skupnosti (več deset milijonov na zahteve treh organizacij občin), za nepredvidljive stroške organiziranega odzivanja na vdore nezakonitih migrantov in za izgradnjo državne infrastrukture (predvideni madžarski prispevek 200 milijonov evrov bo za projekt 2TDK na zahtevo Levice in po odločitvi ministrice Bratuškove morala nadomestiti kar vlada RS iz davkoplačevalskega denarja!). Na dlani je, da bo odstopanje od doslej planiranih državnih izdatkov še bolj negativno in še zajetnejše od predvidenega v že zdaj neveljavnem dokumentu Cerarjeve vlade za prihodnje leto, kar pomeni, da se bo nezaupanje do Šarčeve vlade v organih EU še povečalo in okrepilo ter da bodo pritiski organov EU in drugih mednarodnih finančnih organov in organizacij za finančno konsolidacijo poslovanja v RS še močnejši.
MEFISTO
Napovedovali smo, pa nam ni nihče verjel.
Izročiti oblast Cerarjev ali Šarčevi vladi oziroma koaliciji je tako, kot bi mene prisilili, da naj izvedem zapleteno srčno ali možgansko operacijo, ki še nisem nikoli imel v rokah skalpela.
Slovenski volivec se spreobrne (spametuje), ko se v grob zvrne.
MEFISTO
Še huje bo!
Optimizem odpade.
Kraševka
Vse leve vlade znajo dajati LAŽNE obljube, s katerimi "ugrabijo vladavino". Leve opcije so mojster POTROŠNJE, delo pa jim ne diši. Če bodo še davke dvignili, se bo gospodarstvo sesulo.
Dejansko Šarceva VLADA sploh ni nova, saj so v vladi VSE STRANKE, ki so bile že v CERARJEVI vladi le okrepljene še z LMŠ. Tako, da lahko rečemo, da je VLADA ISTA.
Šarec ni ravnal prav, ko se je POVEZAL v LEVICO. Če bi se pridružil DESNI KOALICIJO: SDS. LMŠ in NSI bi ostal bolj pozitivno zapisan v svoji ZGODOVINI. Tako pa bo "bira" bolj slaba zanj in za vse državljane ter našo ljubo DOMOVINO.
MEFISTO
Kraševka, o tem ni odločal Šarec, čeprav je tudi sam pokvarjen, temveč strici iz ozadja oziroma globoka država.
lukaab
zgledujte se po Češki Republiki kjer tudi evra nimajo !
helena_3
Jej, jej - le kaj poreče Lukec Mesečnikov na to?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.