Slovenski vojski se posmehujejo tudi Srbi in Hrvati. Politiki, ki so krivi za razsulo

Vir slike: Jutranji list
POSLUŠAJ ČLANEK
Medtem ko je politična levica včeraj v slovenskem parlamentu izglasovala dodatne pravice za narodne skupnosti bivše SFRJ pri nas, se njihovi sonarodnjaki iz matičnih držav danes posmehujejo "sramoti elitnih slovenskih komandosov", ki so na NATO vaji doživeli "težki debakel".

V spletnih komentarjih se vrstijo zbadljivke, kot so "ni čudno, saj se pripravljajo za akcije v Piranskem zalivu, kjer v vodi lažje plavaš brez podplatov," in "jasno, da ne znajo manevrirati v prostoru, če pa morajo paziti, da pri rokovanju s puško koga preko meje ne udarijo po glavi."

Slovenska ministrica za obrambo Andreja Katič naj bi sicer predlagala menjavo načelnika generalštaba Andreja Ostermana, opozicijski SDS in NSi pa zahtevata sklic izredne seje državnega zbora.

Mi pa se osredotočamo predvsem na to, kateri slovenski politiki so najbolj krčili obrambni proračun in s tem vojsko pripeljali na rob razpada.

Včeraj je odjeknila vest, da bataljonska bojna skupina 72. brigade Slovenske vojske (SV) ni prestala preverjanja bojnih sposobnosti po NATO standardih na Počku in je označena kot "nepripravljena za boj". Slovenski vojaki ne znajo ustrezno manevrirati v prostoru, prav tako so neprimerno opremljeni. Zaradi poletne obutve (zimske ni bilo dovolj na voljo) je šest posameznikov potrebovalo zdravniško pomoč zaradi ozeblin na nogah.

Da bo mera polna, je ministrica za obrambo Andreja Katič o negativni oceni izvedela iz medijev.

Novica je danes preplavila hrvaške, srbske in druge balkanske medije, najdemo jo tudi v Al Jazeera Balkans. Novinarji teh držav predvsem pišejo o "sramoti elitnih slovenskih komandosov", ali "specialnih sil", čeprav sodelujoča bataljonska bojna skupina to ni. V tekstu se predvsem opirajo na poročanje POP TV in navajajo izjavo iz tega medija, da je "tisto, kar so zavezniki videli na vadbišču Poček, spominjalo na prvoaprilsko šalo."

Na nekatera zavajanja na Twitterju opozarja obramboslovec dr. Uroš Svete:



Porogljivo in posmehljivo pa so se na račun Slovenske vojske v komentarjih pod novicami razpisali predvsem Hrvati, pa tudi Srbi. Eden izmed naših sosedov se denimo sprašuje, zakaj se čudimo, saj smo Slovenci od nekdaj bili konjski hlapci. Bralec srbskega portala Telegraf.rs pa v cirilici zapiše, da iskreno ne ve, kdaj v zgodovini je slovenska vojska kaj veljala ter dodaja, da smo v času 2. svetovne vojne Hitlerja v Mariboru namesto s puškami pričakali z rožami in solzami v očeh. "Mogoče se velja spomniti le časov Matije Gubca," je zaključil.

Proračun za obrambo padal kot kamen


"Zmanjševanje sredstev za obrambo je velik udar na obrambni proračun ... varnost in učinkovitost vojske pa je na skrajni meji." Tako je ministrica za obrambo, doktorica obramboslovja dr. Ljubica Jelušič svarila že leta 2009, ko je v rebalansu šlo za znižanje izdatkov za obrambo iz predvidenih 630 milijonov na 580 milijonov evrov.

A z današnje perspektive se celo ta številka zdi znanstvena fantastika, saj je bilo v obrambnem proračunu za leto 2016 na voljo vsega 388 milijonov evrov, pa je šlo za povišanje od leta poprej.

Od tega gre približno 80 odstotkov proračuna za plače, za opremo pa zgolj 6 odstotkov, drugo najmanj med članicami NATO. Ob poznavanju problemov nizkih plač vojakov, ki ne pritegnejo novega kadra, in ponošenih srajc, rokavic in škornjev, katerim odpadajo podplati, dobimo pravo predstavo, kako nizko je Slovensko vojsko s krčenjem sredstev v minulih letih pripeljala politika.

Tako po odstotku BDP, ki ga namenjamo za obrambo, kot še posebej po odstotku, ki ga znotraj proračuna namenjamo za opremo, je Slovenija med najslabšimi zaveznicami znotraj NATO


Pri jemanju vojski so zadnje desetletje prednjačile predvsem leve vlade. Kot kaže spodnji graf, smo leta 2004, ob vstopu v zvezo NATO, za obrambo namenjali 1,4 % BDP, oziroma 0,6 % manj od zaveze, ki velja v Severnoatlantskem zavezništvu.

Prva Janševa vlada je ta delež postopoma dvigovala do 1,6 % BDP, nakar je nastopila Pahorjeva vlada in z njo svetovna gospodarska kriza.

Od tu je obrambni proračun padal kot kamen. V prvih dveh letih vlade Socialnih demokratov kar za 30 odstotkov in nato naprej, ne glede na vlado. V času prevzema oblasti s strani Mira Cerarja je padel pod 1 odstotek BDP. Krčenje se je nadaljevalo tudi v prvem delu mandata njegove vlade, vse do dna pri 0,9 % BDP, oziroma 347 milijonov evrov v letu 2015. Od takrat se številka nekoliko zvišuje.

Proračun za obrambo glede na na BDP od leta 1995 do 2016:







KOMENTAR: Uredništvo
Zdaj se zgražamo, še nedavno pa je bilo najlažje vzeti vojski
Razmerje med maslom in topovi je večna dilema vladajoče politike, pa tudi skušnjava, kadar je slabo gospodarsko stanje treba čim bolj ublažiti pred očmi in občutkom volivcev glede potrebe po zategovanju pasu. Tako teorija kot praksa kažeta, da vojski z lažjim srcem jemlje politična levica in Slovenska vojska je morda najbolj nazorna žrtev serije levih vlad, ki smo ji priča v Sloveniji. Raziskave kažejo, da Slovenska vojska med našimi ljudmi še vedno uživa visoko zaupanje. Zato takšno sramoto, katere v veliki meri ni zakrivila sama, Slovenci trpimo skupaj z našimi vojaki. Prav bi bilo na volitvah pred odgovornost poklicati tiste, ki so ji prizadejali največje rane. A stranki, ki ji je odvzela največ, se po anketah javnega mnenja nasmiha nova volilna zmaga. To je še ena, v Sloveniji neredko videna, shizofrenija.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

triglav, aljažev stolp, slovenija, gore
Slovenec sem!
9. 12. 2024 ob 18:00