Sodišče palestinskega azilanta Mustafo Alnajjarja, obtoženega za posilstvo mladoletnice, izpustilo na prostost!

Toda odgovornost ne leži na sodišču, pač pa na tožilcih Tamari Karba in Mateju Mavriču, o čemer bomo več razložili v članku. Alnajjar v priporu ni bil zaradi obtožbe za posilstvo, pač pa je vanj prišel, ker je naknadno (!) še v sklopu hudodelske združbe tihotapil migrante. Nedavno je v tej zadevi s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde in bil obsojen na zgolj vikend zapor. Večino časa je zdaj na prostosti. Sodišče ni imelo manevrskega prostora, moralo je slediti dogovoru tožilstva z obsojencem. Medtem se proces v zadevi obtožbe za posilstvo odvija po polžje.

Slovensko pravosodje ne samo, da pogosto zataji pri ščitenju vladavine prava, pač pa včasih celo neposredno pomeni nevarnost za državljane. Tako je tudi v primeru 28-letnega azilanta Mustafe Alnajjarja, ki se kljub obtožnici za posilstvo 17- letnice (prijavila ga je pred natanko tremi leti) in nedavni obsodbi za sodelovanje v kriminalni združbi tihotapcev ilegalnih migrantov sprehaja na prostosti.

Obtožen za posilstvo

17-letno dekle je Mustafo Alnajjarja septembra 2021 prijavilo na policijo, da jo je posilil v poslovnem objektu v središču Ljubljane. Stekel je predkazenski postopek, toda tožilka za čuda za osumljenca sodišču ni predlagala pripora. Alnajjar je znan po tem, da ga je njegova nekdanja partnerka, aktivistka Faila Pašić, ki je za stranko Gibanje Svoboda delala v volilni kampanji leta 2022, ob zmagi te stranke pripeljala v volilni štab, kjer so proslavljali uspeh. Tako po spletu krožijo fotografije palestinskega azilanta, ko stoji s svojo partnerko Pašićevo (kmalu po teh volitvah je zvezo prekinila) tik ob Marti Kos, sedanji kandidatki za funkcijo evropske komisarke, ter ob predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič. Volilni večer je bil več kot pol leta po prijavi posilstva. Ker ga je tožilstvo pustilo na prostosti, je po besedah naših virov lahko v miru nadaljeval z obnašanjem spolnega predatorja, osredotočenega na dekleta oziroma mlade ženske. Medtem so pri družbi Wolt, v okviru katere je dostavljal hrano, z njim po razkritju zgodbe v javnosti prenehali sodelovati. Nato se je ukvarjal s taksi prevozi. Šele dve leti po prijavi za posilstvo je sodnica z Okrožnega sodišča v Ljubljani Polonca Valentinčič v tej zadevi izvedla predobravnavani narok, na katerem se je izrekel, da ni kriv. A glavna obravnava se tri leta po prijavi še vedno ni začela. Kot so nam zdaj sporočili z Okrožnega sodišča v Ljubljani, je razpisana za november. Je pa vmes Alnajjar začel s kriminalno dejavnostjo tihotapljenja ilegalnih migrantov čez mejo v okviru večje kriminalne združbe, v kateri so izvajali tudi kazniva dejanja zlorabe prostitucije in preprodaje drog. Kriminalisti so jih izsledili, konec lanskega leta se je okviru tega postopka končno znašel v priporu.

Vikend zapor za tihotapljenje migrantov

Kako je torej mogoče, da je pred kratkim spet prišel na prostost? Enostavno, s tožilko Tamaro Karba iz Specializiranega državnega tožilstva (pod patronatom tožilca Mateja Mavriča, ki je bil, kot smo izvedeli neuradno, glavni nosilec te zadeve) je sklenil sporazum o priznanju krivde in si tako izposloval zelo nizko kazen. Na Okrožnem sodišču v Ljubljani pod vodstvom Marjana Pogačnika so za Domovino razložili, da je bila storilcu izrečena kazen tri leta zapora, ki se izvrši tako, »da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela in prebiva doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu (za prestajanje kazni).« Poleg tega mu je senat izrekel stransko denarno kazen 185 dnevnih zneskov po 40 evrov, skupaj 7.400 evrov.« Skratka, t.i. vikend zapor. Čas, prestan v priporu ter čas odvzema prostosti, se všteje v kazen. Vzame se mu še premoženjska korist, ki naj bi znašala 500 evrov. Zdaj pa pozor. Na sodišču so zapisali, da je bil obsojen na podlagi 6. odstavka v zvezi s 3. odstavkom 308. člena Kazenskega zakonika. Gre za prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države. Tretji odstavek (ta je bil uporabljen) opredeljuje kazni za tiste, ki tihotapijo tujce čez mejo. Določena kazen je od treh do desetih let zapora. A kdor to počne kot član hudodelske združbe (6. odstavek), se kaznuje z zaporom od treh do 15 let. Za kaznivo dejanje, za katero je lahko storilec obsojen na do 15 let zapora, je Alnajjar torej dobil zgolj tri leta vikend zapora. Večji del časa bo na prostosti, ko bo med vikendi v zaporu, pa bo imel zelo ohlapen zaporniški režim.

Vikend zapor se »dopusti obsojencu, ki je osebnostno toliko urejen, da mu je mogoče zaupati, da takega načina prestajanja kazni zapora ne bo zlorabil.«

Za tožilca je Alnajjar »osebnostno urejen«

In zdaj še nekaj bolj nesprejemljivega. Pri sodbi se je sodišče oprlo na 4. odstavek 86. člena Kazenskega zakonika, ki govori o načinu izvršitve kazni. Za obsojenca, ki »izpolnjuje pogoje, določene v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij«, se lahko namreč kazen do treh let zapora izvršuje z vikend zaporom. Pa poglejmo še, kakšne pogoje v teh primerih določa omenjeni Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij. V tem med drugim stoji, da se vikend zapor »dopusti obsojencu, ki je osebnostno toliko urejen, da mu je mogoče zaupati, da takega načina prestajanja kazni zapora ne bo zlorabil«. Prav ste prebrali. A po besedah poznavalcev sodni senat na čelu s sodnico Kukovčevo niti ni imel manevrskega prostora za drugačno sodbo. V primeru sporazuma obtoženca s tožilstvom o priznanju krivde namreč sodnik ne more vplivati na višino ali način izvrševanja kazni. Teža ocene, da je azilant, pri katerem poteka sojenje za posilstvo mladoletnice in je naknadno kot član hudodelske združbe tihotapil ilegalne migrante, »osebnostno toliko urejen, da mu je mogoče zaupati, da takega načina prestajanja kazni zapora ne bo zlorabil«, je tako v celoti na plečih tožilcev Mateja Mavriča in Tamare Karba iz Specializiranega državnega tožilstva. Človek ne more verjeti, kaj sta zrežirala. Hkrati pa si ne moremo niti predstavljati, kako se ob vsem skupaj počuti mlada ženska (zdaj stara 20 let), ki je pred tremi leti Alnajjarja še kot mladoletnica prijavila za posilstvo. Ali kako se recimo počutijo njeni starši. Kdo bo odgovoren, če azilant zaključka sojenja glede posilstva (če mu bo slabo kazalo), sploh ne bo pričakal v Sloveniji? Ali če bo zdaj na prostosti storil še kakšno iz nabora kaznivih dejanj. Ljudje, ki ga poznajo, so ga opisali kot nevarnega, vase zaverovanega, nesramnega, verbalno agresivnega.

Prikrivanje na tožilstvu

Morda je ravno zavedanje, kako nesprejemljivo profesionalno napako sta storila tožilka Karba in tožilec Mavrič z izpustitvijo nevarnega Alnajjarja na prostost, botrovalo temu, da nam na Specializiranem državnem tožilstvu pod vodstvom višje državne tožilke Darje Šlibar nikakor niso hoteli sporočiti, kateri tožilec je vodil pregon v tem procesu. Pri čemer so se izgovarjali, češ da o tem niso dolžni obveščati javnosti. Sklicevali so se na Zakon o državnem tožilstvu in Državnotožilski red. Ignorirali so naša opozorila, da Zakon o medijih in Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) nikjer ne določata, da bi bil podatek, kateri tožilec vodi pregon v konkretni zadevi, izjema od informacij javnega značaja. Niti niso navedli, kateri člen ZDIJZ naj bi to določal. No, podatek glede tožilke Tamare Karba so nam poslali kar s sodišča, to, da je bil glavni nosilec zadeve tožilec Mavrič, pa smo izvedeli neuradno.

Na Specializiranem državnem tožilstvu pod vodstvom višje državne tožilke Darje Šlibar nam nikakor niso hoteli sporočiti, kateri tožilec je vodil pregon v tem procesu.