Sodniške plače v neskladju z ustavo, je danes ugotovilo Ustavno sodišče. Kaj sedaj čaka Golobovo vlado?

Ureditev osnovnih plač sodnikov je v neskladju z ustavnim načelom sodniške neodvisnosti, in sicer zaradi nespoštovanja zahteve po stabilnosti sodniških plač, je ustavno sodišče pritrdilo sodnemu svetu, ki je zahteval ustavno oceno predpisov, ki se nanašajo na ureditev materialnega položaja sodnikov.

Bistveno, kar je očital predlagatelj tej ureditvi, je neskladje z načelom sodniške neodvisnosti, ker naj bi bilo plačilo sodnikov, upoštevaje naravo in odgovornosti sodniške funkcije, določeno očitno prenizko, in neskladje z načelom delitve oblasti, ker plače sodnikov niso urejene ustrezno primerljivo s plačami predstavnikov drugi dveh vej oblasti.

Ustavno sodišče je izdalo ugotovitveno odločbo, ker bi razveljavitev spornih členov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katerimi sta urejeni osnovna plača sodnikov in usklajevanje plač, pomenila, da to področje sploh ne bi bilo več urejeno z zakonom. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v šestih mesecih.

Povezava med prihodki in neodvisnostjo

Ustavno sodišče je pojasnilo, da iz 125. člena ustave glede materialne neodvisnosti sodnikov izhajajo (vsaj) naslednje zahteve: dohodki sodnika morajo biti takšni, da ga varujejo pred pritiski, ki bi lahko vplivali na njegovo odločanje; biti morajo primerne višine za zagotavljanje sodnikovih osebnih oziroma družinskih potreb; biti morajo v skladu z dostojanstvom sodniškega poklica ter morajo ustrezati vlogi sodnikov in njihovim odgovornostim; pomeniti morajo ustrezno nadomestilo za stroge omejitve, ki veljajo za sodnike v zvezi z možnostjo iskanja dodatnih virov zaslužka; biti morajo relativno stabilni in slediti morajo splošnemu gospodarskemu razvoju države oziroma razvoju življenjskega standarda v državi.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je ureditev osnovnih plač sodnikov v neskladju z ustavnim načelom sodniške neodvisnosti, in sicer zaradi nespoštovanja ustavne zahteve po stabilnosti sodniških plač. Te so namreč v dobrih desetih letih zelo občutno izgubile realno vrednost.

V zvezi z načelom sodniške neodvisnosti je Ustavno sodišče sprejelo tudi stališče, da so lahko z vidika tega načela načeloma upoštevani tudi očitki, da rast plač sodnikov zaostaja za rastjo povprečne plače v državi oziroma na določenem ožjem, s sodniki še bolj povezanim segmentom; da obstajajo neustrezna razmerja med plačami sodnikov in drugimi plačami; da (pre)nizke plače sodnikov vplivajo na (ne)privlačnost sodniškega poklica; in da so pod določenimi pogoji upoštevani tudi očitki o upravičenosti sodnikov do socialnih transferjev.

Premalo plačani v primerjavi s politiko

V okviru presoje skladnosti ureditve osnovnih plač sodnikov z načelom delitve oblasti je Ustavno sodišče ponovilo stališče, da morajo biti tri veje oblasti enakopravne tudi glede materialnega statusa njihovih funkcionarjev, pri čemer ne gre za zahtevo po popolni izenačenosti, temveč za relativno primerljivost.

V tem oziru je Ustavno sodišče – upoštevaje veljavno normativno ureditev mesečnega pavšalnega zneska, ki pripada poslancem Državnega zbora za pokrivanje stroškov v zvezi z opravljanjem poslanske funkcije v volilni enoti, in upoštevaje dejstvo, da so poslanci lahko uvrščeni v višje plačne razrede od izhodiščnega – ugotovilo, da je ureditev osnovnih plač sodnikov, kar se tiče plačnih razmerij med poslanci in najnižje uvrščenimi sodniki, v neskladju z načelom delitve oblasti.

Protiustavnosti pa po oceni Ustavnega sodišča ni mogoče očitati izpodbijanim plačnim razmerjem med vrhovnimi sodniki in ministri.

Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, za katerega je ustavno sodišče ugotovilo, da ni v skladu z ustavo, sodniki niso tudi razveljavili, ker sicer plače sploh ne bi bile urejene in jih ne bi bilo mogoče izplačevati. Odločba sodišča pomeni, da se bo, dokler zakonodajalec ne odpravi ugotovljene protiustavnosti, še naprej uporabljala neustavna ureditev. Ustavno sodišče se ni odločilo, da bi samo določilo načina izvršitve svoje odločbe, s katerim bi za čas do odprave ugotovljenih protiustavnosti uredilo vprašanja v zvezi z ureditvijo sodniških plač.