Sodniške plače v neskladju z ustavo, je danes ugotovilo Ustavno sodišče. Kaj sedaj čaka Golobovo vlado?
POSLUŠAJ ČLANEK
Ureditev osnovnih plač sodnikov je v neskladju z ustavnim načelom sodniške neodvisnosti, in sicer zaradi nespoštovanja zahteve po stabilnosti sodniških plač, je ustavno sodišče pritrdilo sodnemu svetu, ki je zahteval ustavno oceno predpisov, ki se nanašajo na ureditev materialnega položaja sodnikov.
Bistveno, kar je očital predlagatelj tej ureditvi, je neskladje z načelom sodniške neodvisnosti, ker naj bi bilo plačilo sodnikov, upoštevaje naravo in odgovornosti sodniške funkcije, določeno očitno prenizko, in neskladje z načelom delitve oblasti, ker plače sodnikov niso urejene ustrezno primerljivo s plačami predstavnikov drugi dveh vej oblasti.
Ustavno sodišče je izdalo ugotovitveno odločbo, ker bi razveljavitev spornih členov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katerimi sta urejeni osnovna plača sodnikov in usklajevanje plač, pomenila, da to področje sploh ne bi bilo več urejeno z zakonom. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v šestih mesecih.
Ustavno sodišče je pojasnilo, da iz 125. člena ustave glede materialne neodvisnosti sodnikov izhajajo (vsaj) naslednje zahteve: dohodki sodnika morajo biti takšni, da ga varujejo pred pritiski, ki bi lahko vplivali na njegovo odločanje; biti morajo primerne višine za zagotavljanje sodnikovih osebnih oziroma družinskih potreb; biti morajo v skladu z dostojanstvom sodniškega poklica ter morajo ustrezati vlogi sodnikov in njihovim odgovornostim; pomeniti morajo ustrezno nadomestilo za stroge omejitve, ki veljajo za sodnike v zvezi z možnostjo iskanja dodatnih virov zaslužka; biti morajo relativno stabilni in slediti morajo splošnemu gospodarskemu razvoju države oziroma razvoju življenjskega standarda v državi.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je ureditev osnovnih plač sodnikov v neskladju z ustavnim načelom sodniške neodvisnosti, in sicer zaradi nespoštovanja ustavne zahteve po stabilnosti sodniških plač. Te so namreč v dobrih desetih letih zelo občutno izgubile realno vrednost.
V zvezi z načelom sodniške neodvisnosti je Ustavno sodišče sprejelo tudi stališče, da so lahko z vidika tega načela načeloma upoštevani tudi očitki, da rast plač sodnikov zaostaja za rastjo povprečne plače v državi oziroma na določenem ožjem, s sodniki še bolj povezanim segmentom; da obstajajo neustrezna razmerja med plačami sodnikov in drugimi plačami; da (pre)nizke plače sodnikov vplivajo na (ne)privlačnost sodniškega poklica; in da so pod določenimi pogoji upoštevani tudi očitki o upravičenosti sodnikov do socialnih transferjev.
V okviru presoje skladnosti ureditve osnovnih plač sodnikov z načelom delitve oblasti je Ustavno sodišče ponovilo stališče, da morajo biti tri veje oblasti enakopravne tudi glede materialnega statusa njihovih funkcionarjev, pri čemer ne gre za zahtevo po popolni izenačenosti, temveč za relativno primerljivost.
V tem oziru je Ustavno sodišče – upoštevaje veljavno normativno ureditev mesečnega pavšalnega zneska, ki pripada poslancem Državnega zbora za pokrivanje stroškov v zvezi z opravljanjem poslanske funkcije v volilni enoti, in upoštevaje dejstvo, da so poslanci lahko uvrščeni v višje plačne razrede od izhodiščnega – ugotovilo, da je ureditev osnovnih plač sodnikov, kar se tiče plačnih razmerij med poslanci in najnižje uvrščenimi sodniki, v neskladju z načelom delitve oblasti.
Protiustavnosti pa po oceni Ustavnega sodišča ni mogoče očitati izpodbijanim plačnim razmerjem med vrhovnimi sodniki in ministri.
Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, za katerega je ustavno sodišče ugotovilo, da ni v skladu z ustavo, sodniki niso tudi razveljavili, ker sicer plače sploh ne bi bile urejene in jih ne bi bilo mogoče izplačevati. Odločba sodišča pomeni, da se bo, dokler zakonodajalec ne odpravi ugotovljene protiustavnosti, še naprej uporabljala neustavna ureditev. Ustavno sodišče se ni odločilo, da bi samo določilo načina izvršitve svoje odločbe, s katerim bi za čas do odprave ugotovljenih protiustavnosti uredilo vprašanja v zvezi z ureditvijo sodniških plač.
Bistveno, kar je očital predlagatelj tej ureditvi, je neskladje z načelom sodniške neodvisnosti, ker naj bi bilo plačilo sodnikov, upoštevaje naravo in odgovornosti sodniške funkcije, določeno očitno prenizko, in neskladje z načelom delitve oblasti, ker plače sodnikov niso urejene ustrezno primerljivo s plačami predstavnikov drugi dveh vej oblasti.
Ustavno sodišče je izdalo ugotovitveno odločbo, ker bi razveljavitev spornih členov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katerimi sta urejeni osnovna plača sodnikov in usklajevanje plač, pomenila, da to področje sploh ne bi bilo več urejeno z zakonom. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v šestih mesecih.
Povezava med prihodki in neodvisnostjo
Ustavno sodišče je pojasnilo, da iz 125. člena ustave glede materialne neodvisnosti sodnikov izhajajo (vsaj) naslednje zahteve: dohodki sodnika morajo biti takšni, da ga varujejo pred pritiski, ki bi lahko vplivali na njegovo odločanje; biti morajo primerne višine za zagotavljanje sodnikovih osebnih oziroma družinskih potreb; biti morajo v skladu z dostojanstvom sodniškega poklica ter morajo ustrezati vlogi sodnikov in njihovim odgovornostim; pomeniti morajo ustrezno nadomestilo za stroge omejitve, ki veljajo za sodnike v zvezi z možnostjo iskanja dodatnih virov zaslužka; biti morajo relativno stabilni in slediti morajo splošnemu gospodarskemu razvoju države oziroma razvoju življenjskega standarda v državi.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je ureditev osnovnih plač sodnikov v neskladju z ustavnim načelom sodniške neodvisnosti, in sicer zaradi nespoštovanja ustavne zahteve po stabilnosti sodniških plač. Te so namreč v dobrih desetih letih zelo občutno izgubile realno vrednost.
V zvezi z načelom sodniške neodvisnosti je Ustavno sodišče sprejelo tudi stališče, da so lahko z vidika tega načela načeloma upoštevani tudi očitki, da rast plač sodnikov zaostaja za rastjo povprečne plače v državi oziroma na določenem ožjem, s sodniki še bolj povezanim segmentom; da obstajajo neustrezna razmerja med plačami sodnikov in drugimi plačami; da (pre)nizke plače sodnikov vplivajo na (ne)privlačnost sodniškega poklica; in da so pod določenimi pogoji upoštevani tudi očitki o upravičenosti sodnikov do socialnih transferjev.
Premalo plačani v primerjavi s politiko
V okviru presoje skladnosti ureditve osnovnih plač sodnikov z načelom delitve oblasti je Ustavno sodišče ponovilo stališče, da morajo biti tri veje oblasti enakopravne tudi glede materialnega statusa njihovih funkcionarjev, pri čemer ne gre za zahtevo po popolni izenačenosti, temveč za relativno primerljivost.
V tem oziru je Ustavno sodišče – upoštevaje veljavno normativno ureditev mesečnega pavšalnega zneska, ki pripada poslancem Državnega zbora za pokrivanje stroškov v zvezi z opravljanjem poslanske funkcije v volilni enoti, in upoštevaje dejstvo, da so poslanci lahko uvrščeni v višje plačne razrede od izhodiščnega – ugotovilo, da je ureditev osnovnih plač sodnikov, kar se tiče plačnih razmerij med poslanci in najnižje uvrščenimi sodniki, v neskladju z načelom delitve oblasti.
Protiustavnosti pa po oceni Ustavnega sodišča ni mogoče očitati izpodbijanim plačnim razmerjem med vrhovnimi sodniki in ministri.
Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, za katerega je ustavno sodišče ugotovilo, da ni v skladu z ustavo, sodniki niso tudi razveljavili, ker sicer plače sploh ne bi bile urejene in jih ne bi bilo mogoče izplačevati. Odločba sodišča pomeni, da se bo, dokler zakonodajalec ne odpravi ugotovljene protiustavnosti, še naprej uporabljala neustavna ureditev. Ustavno sodišče se ni odločilo, da bi samo določilo načina izvršitve svoje odločbe, s katerim bi za čas do odprave ugotovljenih protiustavnosti uredilo vprašanja v zvezi z ureditvijo sodniških plač.
Zadnje objave
Marjan Škvarč in Miran Žitko - Bejž če vejdš: »Vsi objekti, ki smo jih naredili, živijo«
13. 12. 2024 ob 17:45
Lotrič: Oslabitev podjetij je nekaj, česar si Slovenija nikakor ne sme privoščiti
13. 12. 2024 ob 14:00
Mimo stroke in prebivalcev MOL do garaž pod Plečnikovimi tržnicami
13. 12. 2024 ob 12:03
Evropske države ustavljajo postopke za azil. Slovenija se še ni odločila.
13. 12. 2024 ob 9:00
Bleščeči ništrc sveta
13. 12. 2024 ob 6:00
Kmet Vaukan: Preko položnic so mi olastlinili elektrarno
12. 12. 2024 ob 15:32
Ekskluzivno za naročnike
Marjan Škvarč in Miran Žitko - Bejž če vejdš: »Vsi objekti, ki smo jih naredili, živijo«
13. 12. 2024 ob 17:45
Bleščeči ništrc sveta
13. 12. 2024 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
DEC
13
Adventni sejem s prižigom lučk v Šmartnem pri Litiji
15:30 - 19:30
DEC
13
DEC
14
DEC
14
Otroška ustvarjalnica voščilnice
09:30 - 11:30
DEC
15
Svečani baletni koncert
19:00 - 21:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina 178: Knjiga Melanie Trump - S čim jo je osvojil Donald Trump?
11. 12. 2024 ob 6:00
Dr. Aleš Ugovšek: »Pomembna vrednota je zdrava kmečka pamet«
10. 12. 2024 ob 15:00
Ob rob odločitvi ustavnega sodišča
9. 12. 2024 ob 9:00
Otrok ni »pravica«, temveč je neodvisna oseba
6. 12. 2024 ob 6:00
11 komentarjev
Mojemnenje
Po 30.letih veljavnosti zakona o sodniških plačah so ogotovili, da je zakon neustaven. Pa sami pravniki. Eureka!!
MEFISTO
Plebs je na minimalnih plačah in pokojninah,ki jim ne omogočajo normalnega življenja.
Ustavno sodišče, je to ustavno ali v nasprotju z ustavo?
Ljubljana
Noro.
Saj clovek ne more verjeti.
Zdaj je na vrsti vlada...pa RTV.
pol pa pol javnega sektorja.
Razen zdravnikov !!
MEFISTO
Kakšne plače sodnikov bi pa bile v skladu z ustavo?
V ustavi namreč o tem ne piše nič.
Neodvisnost sploh ni zagotovljena samo s plačo ali ugodnim premoženjskim stanjem.
Ljudska modrost namreč pravi, več ima, za več gleda.
Ne bogatih, manjka nam poštenih, delovnih, značajnih in načelnih sodnikov, funkcionarjev ter drugih ljudi s pooblastili.
Kraševka
Imate prav. Manjka nam sodnikov, ki bi POŠTENO SODILI.
AlojzZ
Poštenosti in pravičnosti se ne da kupiti.
MEFISTO
Torej sodnikom zaman zvišujejo plače!?
Berger
Kaj pa ustavni sodniki sami???? A so oni v trenutni situaciji sploh upravičeni do plače. Predsednik US je namreč javno priznal da U S ni zmožno sprejeti VSEBINSKE odločitve o zakonu o RTV !!! Če torej niso sposobni vršiti njihove TEMELJNE naloge, to je SODITI in RAZSODITI, potem naj se tudi odrečejo plačilu in odstopijo
Sicer pa, sodnikom tudi višje plače ne bojo vrnile ugleda. Preveč je primerov, ko Sodstvo deluje sumljivo. Jankoviću je v štirih primerih sodila ista sodnica ( Kocjančičeva - znan priimek !!!) in ga tožila ista tožilka. Ko ga je objemala pravosodna ministrica in je dan pred razsodbo sedel skupaj z vrhovnim tožilcem, Džorđevićem (???) - in je oproščen. In to po tem, ko so več kot 12 let in več kot 10 let po hišni preiskavi ( dobra predstava) mučkali i n ga - ko so ljudje že pozabili za kaj gre - oprostili. Podoben primer, oškodovanja sredstev EU je Hilda Tovšak že zdavnaj odsedela kazen. Podobni primeri, različne sodbe ???
Kraševka
To je res, da je večkrat v PRAKSI pokazano, da imajo sodniki DVOJNA merila. Jankoviča nikoli NE obsodijo, ampak za vse dokazane "grehe" ga vselej OPROSTIJO, medtem ko druge (Janša, Milko Novič, Radan, Kangler...., Tovšakova...) pa so obsojeni, tudi brez trdnih dokazov krivde. Ko bodo sodniki za NAKLEPNO obsodbo - kdaj odgovarjali, potem naj se jim dvigne plača. Če pa SODIJO POLITIČNO, pa bi morali ostati brez plače! Kdo bo odgovarkal, da je bil Milko (s tem so ga uničili njega in družino) Novič - NEDOLŽEN v zaporu, medtem pa se je dejanski morilec lahko sprehajal po Ljubljani ?
Kozorog
Ker ustavne sodnike potrjuje praktično vedno le "murgelska" politika, ti ne bodo neodvisni niti, če bi imeli milijonske plače. V sedanji sestavi US za opravljanje te častne in državotvorne funkcije ne izpolnjuje niti enega od osnovnih pogojev ne strokovno, ne moralno-karakterno, ne duhovno in ne po merilih elementarne poštenosti in pravičnosti niti 1/3 osebkov, ki zasedajo položaje ustavnih sodnikov. Skupaj z ostalimi sodniki in sodišči na nižjih nivojih imamo v Sloveniji torej popolnoma iztirjeno sodno vejo oblasti, sodniki pa so z redkimi izjemami le navadni družbenopolitični delavci, ki se jih nebi sramovala niti ZKJ, ki je iz štaba CKZK sodnikom dostavljala napisane sodbe, ti so jih pa le prebrali.
kurblvela
Sedaj bi poleg podkupnin želeli še večje plače...nornhaus
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.