Spopad dveh Nemcev za prihodnjo pot Evropske ljudske stranke: Weber v desno, Von der Leynova v sredino ali celo čez

Manj kot leto dni je do evropskih volitev 2024, ko bodo med 6. in 9. junijem evropske članice glasovale o tem, kakšen bo nov sklic Evropskega parlamenta ter tudi kdo bo volil Evropsko komisijo.

Nič čudnega ni, da se politične skupine že pripravljajo na volitve, ki bodo seveda pomembne z vidika, na katero stran se bo obrnila Evropska unija. A če je pričakovati, da bo v predpripravi na naslednje leto pokalo med različnimi političnimi skupinami, se zdi, da je daleč najbolj vroče v doslej največji evropski skupini – Evropski ljudski stranki (EPP).

Tam se dogaja boj med liberalnejšo (proti centru usmerjeno) politiko, ki jo zastopa predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, in konzervativnejšo strujo, ki jo vodi predsednik EPP Manfred Weber. Zdi se, da se slednji zaveda, da bo EPP še bolj izgubljala, če ne bo spremembe v desno.

Manj kot leto dni pred volitvami je portal Politico, ki ves čas meri razpoloženje volivcev za volitve v Evropski parlament, izmeril, da bi, če bi bile volitve danes, EPP zbrala 157 poslanskih mest, politična skupina S&D bi jih zbrala 145, Renew Europe 86, politična skupina Evropskih reformistov in konservativcev 80, Identiteta in Demokracija 72, Zeleni ter Levica pa 44.

Današnje stanje je vsaj na vrhu precej drugačno. Na volitvah 2019 je namreč EPP dobila 182 poslanskih mest, S&D 154, Renew 108, Zeleni 74, Identiteta in Demokracija 73, Evropski ireformisti in konservativci 62 …

Rezultat jasno kaže, da Evropska ljudska stranka kot največja politična skupina konkretno slabša svoj rezultat, S&D rahlo pridobiva, veliko pa na drugi strani pridobivajo tudi Evropski reformisti in konservativci, torej bolj desna stran Evropskega parlamenta.

Weber proti desni, von der Leyenova proti (levi) sredini

Nič čudnega ni, da to prinaša tudi različna trenja znotraj same Evropske ljudske stranke. Mnogi že konkretno pišejo o tem, da gre pravzaprav za vojno na samem vrhu skupine, ki je nemško obarvan. Glavna protagonista sta že omenjena Manfred Weber in Ursula von der Leyen. Navzven delujeta kot zelo uigran tim, a znotraj prihaja do hujših obračunavanj in predvsem borbo za smer, kam bo šla Evropska ljudska stranka. Medtem ko je Weber poskušal potegniti politike EU na desno, se je von der Leyen približala sredini ali šla celo malo čez. Zmagovalec bo verjetno oblikoval ideološko usmeritev Evrope v prihodnjih letih.

»Gre za bitko med Manfredom Webrom in Ursulo von der Leyen,« je za Politico dejal visoki poslanec EPP. »Želi jo ponižati in ustaviti pretirano okoljevarstvo v komisiji. Weber želi zmagati za vsako ceno.«

Čeprav Weber pravi, da podpira von der Leyenovo, njegovo vedenje govori drugačno zgodbo. Njegov poskus uničenja predloga zakona o obnovi narave prejšnji mesec, vrhunec političnih prepirov v EU letos, ni samo povečal napetosti med obema, ampak je tudi škodil obema voditeljema.

Mlačnost predsednice Evropske komisije gre mnogim v nos, Weber sklepa kupčije z Melonijevo

Weber je zastavil ogromen politični kapital za svojo ponudbo, da bi preprečil sprejetje zakonskega predloga, ki škodi evropskemu kmetijstvu, a je izgubil, ko se mu je uprlo 15 poslancev iz lastne politične skupine. Weber se kljub temu ni dal in njegovo zavezništvo z reformisti in konservativci je skoraj izničilo zakonodajno besedilo tega dokumenta evropskega Green Deala, ki ga potiska naprej evropska levica.

Poleg različnega mnenja pri okoljevarstvu se visoka politika razhajata tudi glede drugih vprašanj, kot so na primer migracije. Medtem ko je Weber v začetku tega leta dejal, da podpira gradnjo mejnega zidu, je von der Leyenova temu glasno nasprotovala. Tako kot pri drugih temah se je Weber tudi glede migracij premaknil v desno, von der Leyenova pa proti sredini ali celo preko nje proti idejam koalicijskih partnerjev na levi.

Zato ni nič čudnega, da se Weber rajši kot na predsednico Evropske komisije obrača na tiste, ki so desno od njega. Ena izmed takih je zagotovo italijanska premierka Giorgia Meloni, ki je v letu dni, odkar je zasedla izvršilno funkcijo v Italiji, tudi v Evropski uniji pridobila na renomeju. Število njenih poslancev naj bi se po evropskih volitvah 2024 še povečalo, kar gre najbolj na roko ravno Webru. Ideja po večjem povezovanju s konservativci naj sicer znotraj EPP ne bi padla na plodna tla po tem, ko ljudska stranka po poskusu povezovanja z radikalno desno Vox ni uspela zbrati dovoljšne večine na volitvah v Španiji.

A na drugi strani von der Leyenovi ne gre na roko to, da so mnogi evropski poslanci in člani EPP nezadovoljni z njenim vodenjem na področju zelene Evrope, pravic LGBT skupnosti, predvsem ji očitajo mlačnost in pomanjkanje konzervativnih vrednot.