Sporočilo z Evropskega srečanja mladih v Rigi

Latvija. Majhna država, dva milijona prebivalcev. Imajo svoj lasten jezik, v zadnjem četrtletju neodvisnosti pa jih tujci pogosto zamenjujejo s sosednjo Litvo - kako pa drugače, če sta si imeni tako zelo podobni? Kot Slovenija in Slovaška.

Glavno mesto, Riga je v prejšnjem tednu gostilo že 39. Evropsko srečanje mladih (ESM), ki se ga je udeležilo več kot 15.000 mladih, večinoma iz Evrope, pa tudi od drugod, ki pripadajo različnim Cerkvam, da bi skupaj živeli, molili in se družili.

Na petdnevno srečanje se je, kljub dolgi vožnji in pričakovanim nizkim temperaturam (ki pa jih na srečo ni bilo) odpravilo tudi pet avtobusov mladih iz Slovenije.

Gostoljubje, ki presega meje

Riga je z okoli 650 tisoč prebivalci največje baltsko mesto, v njej pa živi tretjina prebivalcev Latvije (oziroma polovica, če gledamo širšo okolico). Kot v preostalem delu tu živi poleg Latvijcev še veliko Rusov - teh je v državi več kot četrtina.

Latvijska družba je precej sekularna, saj kljub temu, da se 79 % Latvijcev opredeljuje za kristjane, cerkvenih obredov redno udeležuje zgolj 7 odstotkov vernih, kar državo postavlja na predzadnje mesto v Evropi glede prakticiranja religije.

Da so bili lahko vsi mladi v tem mestu gostoljubno sprejeti - nastanjeni so namreč pri družinah, so svoje moči združile vse cerkvene skupnosti v prestolnici - od luteranske, katoliške in pravoslavne (ruska), pa tudi manjše, kot so baptistična, binkoštna in evangeličanska Cerkev.

Brat Alois, prior skupnosti Taizéjskih bratov, se je na novinarski konferenci, pa tudi v svojem nagovoru, zahvalil za gostoljubje vseh, zlasti pa tudi tistih, ki niso verni oziroma niso povezani z nobeno cerkveno skupnostjo - odziv le-teh je bil namreč presenetljivo velik.

Sporočilo miru v času, ko prevladujeta strah in negotovost

Srečanje, ki je v svojem bistvu povezano z zaupanjem, spravo, molitvijo in prizadevanjem za mir je potekalo v času, ko je spomin nasilja - tako terorizma v Evropi kot vojno v Siriji - še živo zapisan v srcih ljudi in ko se zdi, da je zaupanje neznancem nemogoče.

"Odkar smo v sredo prišli v Rigo, so naša srečanja in skupne molitve napolnjene z velikim veseljem. Hkrati se v celoti zavedamo teže političnih in ekonomskih situacij v Evropi in v svetu," je dejal brat Alois v enem izmed svojih razmišljanj.

Vendar srečanje, ki presega tako meje posameznih Cerkva in jih med seboj povezuje, pa tudi meje držav in narodov, v ta svet prinaša upanje in dokaz, da mir in sprava nista zgolj teoretična pojma.

"Danes so napetosti in pretresi v naših družbah taki, da moramo sprejeti trdno notranjo odločitev, da se ne bomo prepustili malodušju. Kakšno odločitev?

Za nas kristjane je sestavljena iz tega, da se še globlje zakoreninimo v Kristusu. Vera in zaupanje v Boga ne moreta biti obrobna realnost za nas. To pomeni nič manj kot to, da Kristusa vedno znova postavimo v središče naših življenj."

Povezanost v času razdeljenosti

“Naše srečanje prinaša sporočilo za Evropo: odločitev za Evropsko skupnost, ki je spoštljiva do lokalnih posebnosti, kjer glas vsakogar šteje. In prizadevali si bomo graditi vezi prijateljstva v Evropi ter preko meja naših evropskih držav,” je mlade nagovoril brat Alois ter jih spomnil, da nas kot kristjane med seboj, prek različnih kultur in običajev, povezuje tudi Kristus.

"Vi mladi, ki ste tu, protestanti, pravoslavni, katoličani, s svojo prisotnostjo pričujete o tem, da si želite enotnosti. Imate prav: biti moramo skupaj, da se lahko pokaže dinamika Evangelija. [...] Če smo enotni v Kristusu, smo lahko znamenje miru sprtemu človeštvu. Da, naša skupnost lahko pripravi mir."

[su_slider source="media: 76451,76450,76452,76453,76463,76459,76454,76461,76455,76456,76458,76464,76460" width="800" height="540"]