Sporočilo z Evropskega srečanja mladih v Rigi
Latvija. Majhna država, dva milijona prebivalcev. Imajo svoj lasten jezik, v zadnjem četrtletju neodvisnosti pa jih tujci pogosto zamenjujejo s sosednjo Litvo - kako pa drugače, če sta si imeni tako zelo podobni? Kot Slovenija in Slovaška.
Glavno mesto, Riga je v prejšnjem tednu gostilo že 39. Evropsko srečanje mladih (ESM), ki se ga je udeležilo več kot 15.000 mladih, večinoma iz Evrope, pa tudi od drugod, ki pripadajo različnim Cerkvam, da bi skupaj živeli, molili in se družili.
Na petdnevno srečanje se je, kljub dolgi vožnji in pričakovanim nizkim temperaturam (ki pa jih na srečo ni bilo) odpravilo tudi pet avtobusov mladih iz Slovenije.
Riga je z okoli 650 tisoč prebivalci največje baltsko mesto, v njej pa živi tretjina prebivalcev Latvije (oziroma polovica, če gledamo širšo okolico). Kot v preostalem delu tu živi poleg Latvijcev še veliko Rusov - teh je v državi več kot četrtina.
Latvijska družba je precej sekularna, saj kljub temu, da se 79 % Latvijcev opredeljuje za kristjane, cerkvenih obredov redno udeležuje zgolj 7 odstotkov vernih, kar državo postavlja na predzadnje mesto v Evropi glede prakticiranja religije.
Da so bili lahko vsi mladi v tem mestu gostoljubno sprejeti - nastanjeni so namreč pri družinah, so svoje moči združile vse cerkvene skupnosti v prestolnici - od luteranske, katoliške in pravoslavne (ruska), pa tudi manjše, kot so baptistična, binkoštna in evangeličanska Cerkev.
Brat Alois, prior skupnosti Taizéjskih bratov, se je na novinarski konferenci, pa tudi v svojem nagovoru, zahvalil za gostoljubje vseh, zlasti pa tudi tistih, ki niso verni oziroma niso povezani z nobeno cerkveno skupnostjo - odziv le-teh je bil namreč presenetljivo velik.
Srečanje, ki je v svojem bistvu povezano z zaupanjem, spravo, molitvijo in prizadevanjem za mir je potekalo v času, ko je spomin nasilja - tako terorizma v Evropi kot vojno v Siriji - še živo zapisan v srcih ljudi in ko se zdi, da je zaupanje neznancem nemogoče.
"Odkar smo v sredo prišli v Rigo, so naša srečanja in skupne molitve napolnjene z velikim veseljem. Hkrati se v celoti zavedamo teže političnih in ekonomskih situacij v Evropi in v svetu," je dejal brat Alois v enem izmed svojih razmišljanj.
Vendar srečanje, ki presega tako meje posameznih Cerkva in jih med seboj povezuje, pa tudi meje držav in narodov, v ta svet prinaša upanje in dokaz, da mir in sprava nista zgolj teoretična pojma.
"Danes so napetosti in pretresi v naših družbah taki, da moramo sprejeti trdno notranjo odločitev, da se ne bomo prepustili malodušju. Kakšno odločitev?
Za nas kristjane je sestavljena iz tega, da se še globlje zakoreninimo v Kristusu. Vera in zaupanje v Boga ne moreta biti obrobna realnost za nas. To pomeni nič manj kot to, da Kristusa vedno znova postavimo v središče naših življenj."
“Naše srečanje prinaša sporočilo za Evropo: odločitev za Evropsko skupnost, ki je spoštljiva do lokalnih posebnosti, kjer glas vsakogar šteje. In prizadevali si bomo graditi vezi prijateljstva v Evropi ter preko meja naših evropskih držav,” je mlade nagovoril brat Alois ter jih spomnil, da nas kot kristjane med seboj, prek različnih kultur in običajev, povezuje tudi Kristus.
"Vi mladi, ki ste tu, protestanti, pravoslavni, katoličani, s svojo prisotnostjo pričujete o tem, da si želite enotnosti. Imate prav: biti moramo skupaj, da se lahko pokaže dinamika Evangelija. [...] Če smo enotni v Kristusu, smo lahko znamenje miru sprtemu človeštvu. Da, naša skupnost lahko pripravi mir."
[su_slider source="media: 76451,76450,76452,76453,76463,76459,76454,76461,76455,76456,76458,76464,76460" width="800" height="540"]
Glavno mesto, Riga je v prejšnjem tednu gostilo že 39. Evropsko srečanje mladih (ESM), ki se ga je udeležilo več kot 15.000 mladih, večinoma iz Evrope, pa tudi od drugod, ki pripadajo različnim Cerkvam, da bi skupaj živeli, molili in se družili.
Na petdnevno srečanje se je, kljub dolgi vožnji in pričakovanim nizkim temperaturam (ki pa jih na srečo ni bilo) odpravilo tudi pet avtobusov mladih iz Slovenije.
Gostoljubje, ki presega meje
Riga je z okoli 650 tisoč prebivalci največje baltsko mesto, v njej pa živi tretjina prebivalcev Latvije (oziroma polovica, če gledamo širšo okolico). Kot v preostalem delu tu živi poleg Latvijcev še veliko Rusov - teh je v državi več kot četrtina.
Latvijska družba je precej sekularna, saj kljub temu, da se 79 % Latvijcev opredeljuje za kristjane, cerkvenih obredov redno udeležuje zgolj 7 odstotkov vernih, kar državo postavlja na predzadnje mesto v Evropi glede prakticiranja religije.
Da so bili lahko vsi mladi v tem mestu gostoljubno sprejeti - nastanjeni so namreč pri družinah, so svoje moči združile vse cerkvene skupnosti v prestolnici - od luteranske, katoliške in pravoslavne (ruska), pa tudi manjše, kot so baptistična, binkoštna in evangeličanska Cerkev.
Brat Alois, prior skupnosti Taizéjskih bratov, se je na novinarski konferenci, pa tudi v svojem nagovoru, zahvalil za gostoljubje vseh, zlasti pa tudi tistih, ki niso verni oziroma niso povezani z nobeno cerkveno skupnostjo - odziv le-teh je bil namreč presenetljivo velik.
Sporočilo miru v času, ko prevladujeta strah in negotovost
Srečanje, ki je v svojem bistvu povezano z zaupanjem, spravo, molitvijo in prizadevanjem za mir je potekalo v času, ko je spomin nasilja - tako terorizma v Evropi kot vojno v Siriji - še živo zapisan v srcih ljudi in ko se zdi, da je zaupanje neznancem nemogoče.
"Odkar smo v sredo prišli v Rigo, so naša srečanja in skupne molitve napolnjene z velikim veseljem. Hkrati se v celoti zavedamo teže političnih in ekonomskih situacij v Evropi in v svetu," je dejal brat Alois v enem izmed svojih razmišljanj.
Vendar srečanje, ki presega tako meje posameznih Cerkva in jih med seboj povezuje, pa tudi meje držav in narodov, v ta svet prinaša upanje in dokaz, da mir in sprava nista zgolj teoretična pojma.
"Danes so napetosti in pretresi v naših družbah taki, da moramo sprejeti trdno notranjo odločitev, da se ne bomo prepustili malodušju. Kakšno odločitev?
Za nas kristjane je sestavljena iz tega, da se še globlje zakoreninimo v Kristusu. Vera in zaupanje v Boga ne moreta biti obrobna realnost za nas. To pomeni nič manj kot to, da Kristusa vedno znova postavimo v središče naših življenj."
Povezanost v času razdeljenosti
“Naše srečanje prinaša sporočilo za Evropo: odločitev za Evropsko skupnost, ki je spoštljiva do lokalnih posebnosti, kjer glas vsakogar šteje. In prizadevali si bomo graditi vezi prijateljstva v Evropi ter preko meja naših evropskih držav,” je mlade nagovoril brat Alois ter jih spomnil, da nas kot kristjane med seboj, prek različnih kultur in običajev, povezuje tudi Kristus.
"Vi mladi, ki ste tu, protestanti, pravoslavni, katoličani, s svojo prisotnostjo pričujete o tem, da si želite enotnosti. Imate prav: biti moramo skupaj, da se lahko pokaže dinamika Evangelija. [...] Če smo enotni v Kristusu, smo lahko znamenje miru sprtemu človeštvu. Da, naša skupnost lahko pripravi mir."
[su_slider source="media: 76451,76450,76452,76453,76463,76459,76454,76461,76455,76456,76458,76464,76460" width="800" height="540"]
Evropsko srečanje mladih v številkah:
- Riga je gostila že 39. srečanje mladih. 40. srečanje bo naslednje leto v švicarskem mestu Basel.
- Skupaj je bilo pripravljenih za 11.000 kg toplih obrokov.
- Hrano je delilo več kot 200 prostovoljcev.
- Knjižica srečanja je bila prevedena v različne jezike - tako so natisnili 21 različnih verzij.
- Mladi so prispeli na 189-ih avtobusih, okoli 2000 jih je prišlo z letalom, okoli 50 se jih je pripeljalo z vlakom, 55 pa jih je prišlo z ladjo.
- Pri sprejemu mladih je sodelovalo več kot 60 župnij in skupnosti v samem mestu in njegovi okolici.
Zadnje objave

Branje kot navada in razvada
16. 2. 2025 ob 16:10

O vinski trti, vinu in Slovencih, ki ga ne znamo po pameti piti
16. 2. 2025 ob 12:30

France Prešeren (6/12): »Ran mojih bo spomin in tvoje hvale ...«
16. 2. 2025 ob 6:00

[Gledali smo]: Spokorjena ljubica
15. 2. 2025 ob 19:30

[Prejeli smo] Zadeva Trenta je vkopana v slepi ulici
15. 2. 2025 ob 16:57

Babičin zdrobov puding z jabolki
15. 2. 2025 ob 14:54
Ekskluzivno za naročnike

Branje kot navada in razvada
16. 2. 2025 ob 16:10

France Prešeren (6/12): »Ran mojih bo spomin in tvoje hvale ...«
16. 2. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
FEB
16
FEB
17
FEB
18
FEB
20
Odtisni svoj grb (počitniška ustvarjalnica za otroke)
10:30 - 12:00
FEB
20
Mladen Bogić: Porečanka (muzejsko predavanje)
18:00 - 20:00
Video objave
Izbor urednika

Trump ukinja ameriški denar tudi za slovenske nevladnike in leve politične aktiviste
15. 2. 2025 ob 12:00

Pozabljeni Slovenci - Benedikt Kuripečič
15. 2. 2025 ob 9:00

Kartagina mora biti porušena
14. 2. 2025 ob 12:48

Globokomorskega plenilca so prvič opazili tako blizu površja
13. 2. 2025 ob 9:05
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.