Srečen je tisti, ki nima vsega. Ker tisti, ki je z Bogom, tako ali tako ima vse
POSLUŠAJ ČLANEK
Srečen je tisti, ki nima vsega. Tako je zapisal lastnik nekega avtomobila. Bog in on sam vesta, kako to v življenju tudi uresničuje. Vse to je namreč zelo lahko reči, a veliko teže uresničevati. Kdo med nami pa lahko res svobodno reče, da sprejema vse, tudi revščino, uboštvo, negotovost, križ …
Vse to lahko povzamemo tudi z enim stavkom: Kjer je Bog na prvem mestu, je vse na pravem mestu. In smo spet tukaj! Boš za Boga žrtvoval sina? Da bi se odpovedal otrokom zaradi trdne in neomajne vere? Da bi izgubil življenje zato, da bi ga spet dobil? In da bi vzljubil križ ter s tem dokazal, da pripadaš Kristusu?
Moramo priznati, da so Božja pota v resnici milo rečeno nenavadna … In res jih je malo, ki bi to dosledno živeli in uresničevali. A če je Bog na prvem mestu, bo vse prav. Kaj to pomeni? To pomeni, da včasih greš proti toku, kar gotovo ni najbolj prijetno … To pomeni, da moraš včasih zaupati tudi tam, kjer ni več upanja, oziroma tam, kjer se bo treba zelo potruditi, da bo nekaj uspelo, pa z izjemnim človeškim umom še vedno ne bo šlo. To ne nazadnje pomeni, da si z »Božjimi očmi« lahko srečen, tudi če nimaš vsega.
Če v vsej svobodi, ki nam jo prinaša sedanji čas, znaš videti tudi svoje omejitve, meje in načelnost. Če kdaj zaradi vere v Boga tudi kaj preneseš, izgubiš, potrpiš, pretrpiš ali sprejmeš drugače kot večina ljudi. Pa boš še vedno – srečen!
Hočeš nočeš mora biti to, o čemer govorita današnje drugo berilo in predvsem evangelij, središče našega živetega krščanstva. Ni teorije, moraš se sprijazniti. Jezus prinaša križ! Ampak to ni križ, ki bi te samo pritiskal k tlom, temveč križ, o katerem sam pravi, da je kot breme lahek. Križ namreč, ki pozna mnoge odpovedi, a tudi mnoge blagoslove. Odločitev za Boga prinaša tri kreposti. Najprej krepost modrosti, ki nam pomaga, da se po Božji volji znamo odločati. Včasih po vesti, ki nam je dana, tudi za ceno najbližjih odnosov. Drugič: krepost za večnost. To življenje ni vredno toliko kot življenje v večnosti. Če tukaj kaj izgubimo, zato da bi mirno prešli na drugi svet, potem se to splača. In tretjič: krepost ljubezni do bližnjega. Če pomislimo, da našo dušo lahko reši že kozarec vode, potem vemo, da se za ta kozarec že splača potruditi ….
Srečen je tisti, ki nima vsega. Ker tisti, ki je z Bogom, tako ali tako ima vse. Na to mislimo, ko ne bomo imeli vsega, kar bi si želeli. Vsega, kar svet misli, da potrebujemo …
Vse to lahko povzamemo tudi z enim stavkom: Kjer je Bog na prvem mestu, je vse na pravem mestu. In smo spet tukaj! Boš za Boga žrtvoval sina? Da bi se odpovedal otrokom zaradi trdne in neomajne vere? Da bi izgubil življenje zato, da bi ga spet dobil? In da bi vzljubil križ ter s tem dokazal, da pripadaš Kristusu?
In da bi vzljubil križ ter s tem dokazal, da pripadaš Kristusu?
Moramo priznati, da so Božja pota v resnici milo rečeno nenavadna … In res jih je malo, ki bi to dosledno živeli in uresničevali. A če je Bog na prvem mestu, bo vse prav. Kaj to pomeni? To pomeni, da včasih greš proti toku, kar gotovo ni najbolj prijetno … To pomeni, da moraš včasih zaupati tudi tam, kjer ni več upanja, oziroma tam, kjer se bo treba zelo potruditi, da bo nekaj uspelo, pa z izjemnim človeškim umom še vedno ne bo šlo. To ne nazadnje pomeni, da si z »Božjimi očmi« lahko srečen, tudi če nimaš vsega.
Če v vsej svobodi, ki nam jo prinaša sedanji čas, znaš videti tudi svoje omejitve, meje in načelnost. Če kdaj zaradi vere v Boga tudi kaj preneseš, izgubiš, potrpiš, pretrpiš ali sprejmeš drugače kot večina ljudi. Pa boš še vedno – srečen!
Ampak to ni križ, ki bi te samo pritiskal k tlom, temveč križ, o katerem sam pravi, da je kot breme lahek.
Hočeš nočeš mora biti to, o čemer govorita današnje drugo berilo in predvsem evangelij, središče našega živetega krščanstva. Ni teorije, moraš se sprijazniti. Jezus prinaša križ! Ampak to ni križ, ki bi te samo pritiskal k tlom, temveč križ, o katerem sam pravi, da je kot breme lahek. Križ namreč, ki pozna mnoge odpovedi, a tudi mnoge blagoslove. Odločitev za Boga prinaša tri kreposti. Najprej krepost modrosti, ki nam pomaga, da se po Božji volji znamo odločati. Včasih po vesti, ki nam je dana, tudi za ceno najbližjih odnosov. Drugič: krepost za večnost. To življenje ni vredno toliko kot življenje v večnosti. Če tukaj kaj izgubimo, zato da bi mirno prešli na drugi svet, potem se to splača. In tretjič: krepost ljubezni do bližnjega. Če pomislimo, da našo dušo lahko reši že kozarec vode, potem vemo, da se za ta kozarec že splača potruditi ….
Srečen je tisti, ki nima vsega. Ker tisti, ki je z Bogom, tako ali tako ima vse. Na to mislimo, ko ne bomo imeli vsega, kar bi si želeli. Vsega, kar svet misli, da potrebujemo …
Avtor nedeljskega nagovora je Sebastjan Likar, župnik v župniji Ljubljana Ježica.
Zadnje objave
Dr. Anton Olaj: »Varnost je ustavna kategorija, ki jo ima občan pravico zahtevati«
14. 9. 2024 ob 12:38
Do Kosijevega doma na Vogarju
14. 9. 2024 ob 9:00
Nomen est omen (Ime je znamenje, pomen)
14. 9. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Slabo vreme odneslo prireditev Kravji bal v nedeljo v Ukancu pri Bohinjskem jezeru
13. 9. 2024 ob 19:08
Romska družina Strojan – spodletel družbeni eksperiment
13. 9. 2024 ob 17:10
Zakaj ne moremo primerjati projektov TEŠ6 in JEK2?
13. 9. 2024 ob 12:30
Ekskluzivno za naročnike
Preberite: nova - 165. številka Domovine
11. 9. 2024 ob 6:10
Domovina 165: Vlada romsko problematiko zgolj opazuje
11. 9. 2024 ob 6:00
Marš proti ruski vojski (11. del)
9. 9. 2024 ob 18:45
Prihajajoči dogodki
SEP
14
SEP
14
SEP
15
Odmev poletja, koncert Vokalne skupine Karina z gosti
18:00 - 20:00
SEP
15
Koncert iz sklopa "Večeri v atriju": PRIFARSKI MUZIKANTI
19:00 - 21:00
SEP
18
Delavnica izdelovanja terarijev
18:00 - 19:30
Video objave
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Izbor urednika
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Vroča polemika po Magnificovem koncertu
5. 9. 2024 ob 16:20
V katerih letih se najbolj postaramo?
30. 8. 2024 ob 21:15
2 komentarja
Johan
Bolj vsebinski je pa drugi del naslova. Tlačeni in teptani skozi zgodovino so imeli dovolj, če so imeli Boga. Tega in tisto, "moli in delaj" so tisti ljudem ponudili in cepili z razlogom in namenom. Trpite in molite, da vam bo lepše v onostranstvu. Tam, pred Njegovim obličjem, bomo (spet) vsi enaki. Zato je vera razumljena kot opij za ljudstvo. Pa to v svojem bistvu, po mojem mnenju, ne pomeni nič slabega. Predstavlja uteho in upanje, v vsem hudem hudem je bila (in je) opora in tolažba. Do časov, ko "mamilo" za brzdanje brezpravnih in nezadovoljnih ni bilo več dovolj. Za to tolikšen odpor proti širjenju levičarskih idej in opozarjanje na "rdečo nevarnost". Podrl se je stari svet in vse manj je bilo zaupanja v ponavljanje preživelih "resnic". Je že tako, da slejkoprej pride do razsvetljenja. Razlika je le ta, da to razsvetitev svetovnonazorsko različno razumemo in razlagamo.
MEFISTO
"Srečen je tisti, ki nima vsega."
Tako torej vsak dan bolj postajamo dežela srečnih ljudi.
Kaj bo potem, ko bo preveč vse te in take sreče, se pa nihče ne vpraša.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.