Stanovanja v Sloveniji se ponovno dražijo, vladajoča koalicija pa požira dane obljube

Medtem ko o stanovanjih, ki jih je obljubljala sedanja vlada, še ni ne duha ne sluha, časovnica pa se je zamaknila v čase naslednjih vlad, se stanovanjske nepremičnine (stanovanja in hiše) v Sloveniji ponovno dražijo. Po podatkih Statističnega urada so se nove iz prvega v drugo četrtletje 2024 podražile za 9,1 %, rabljene pa za 1,1 %.

Med novimi stanovanjskimi nepremičninami je prišlo do večjega povečanja cen pri novih stanovanjih (9,7 %), manj pa pri novih hišah (3,0 %). Pri rabljenih stanovanjskih nepremičninah pa je manj razlik, rabljena stanovanja so se podražila za 1,0 %, rabljene hiše pa za 1,4 %.

Na spletni strani Statističnega urada so še sporočili, da je skupna vrednost vseh stanovanjskih nepremičnin, prodanih v drugem četrtletju 2024, znašala 336,1 milijona EUR. To je bilo približno enako kot v četrtletju prej (340,4 milijona EUR) in manj kot v drugem četrtletju 2023 (401,5 milijona EUR). Skupno je bilo prodanih 2.069 stanovanjskih nepremičnin, večinoma rabljenih (1.983), novih pa zgolj za vzorec (86).

Večja nihanja cen pri novih, bolj stabilna rast cen pri rabljenih

Dolgoročni cenovni trendi pa so bolj umirjeni od četrtletnih nihanj in kažejo, da cene že vsa leta postopno naraščajo, pri čemer pri cenah rabljenih stanovanjskih nepremičnin posebnih nihanj navzdol (torej pocenitev) praktično ni, pač pa je iz četrtletja v četrtletje vidna rast za nekaj odstotkov, medtem ko so pri cenah novih stanovanjskih nepremičnin nihanja pogosta in večja, tako navzdol (pocenitve) kot navzgor (podražitve), kar pa v dolgoročnem povprečju rezultira v naraščajoč trend. Tako je zanimivo, da so se v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2022 cene tako novih kot rabljenih stanovanjskih nepremičnin povišale za približno enak delež, to je za dobrih 10 %, pri čemer je pri novih v tem obdobju prišlo tudi do dveh občutnih pocenitev (večji padec cenovne krivulje v prvih četrtletjih let 2023 in 2024), pri rabljenih pa pocenitev v tem obdobju ni bilo.

Cenovni trendi so lepo vidni na grafu, ki prikazuje naraščanje cen v odstotkih v primerjavi s cenami v letu 2015.

V tem 9-letnem obdobju so se cene novih stanovanjskih nepremičnin povišale za slabih 77 %, rabljenih pa za 102 %. Najvišji trend rasti rabljenih nepremičnin je bil v koronskih letih 2021 in 2022.

Stanovanja za mlade nedosegljiva

Rast cen predstavlja velik problem predvsem mladim, ki bi se radi odselili na svoje. Tudi najemnine so vse višje - za mlade zaposlene pogosto skorajda nedosegljive. Najemodajalci so cene povišali tudi zaradi zvišanja davka na dohodek od najemnin, ki ga je vlada strank Svoboda, SD in Levica leta 2023 iz prejšnjih 15 % zvišala na 25 %.

“Naš plan je gradnja 30 tisoč javnih najemnih stanovanj iz mešanih virov: nekaj iz davkov, nekaj iz proračuna, nekaj z državno obveznico za slovenske varčevalce na bankah,” je na predvolilnem soočenju napovedal takrat bodoči minister za delo Luka Mesec. Po volitvah so obljubo sicer popravili za tretjino navzdol, in sicer da bodo zagotovili 20 tisoč stanovanj. Vendar pa so sčasoma visoke politične obljube trčile v realnost, predsednik vlade Robert Golob je v začetku leta 2023 dejal: “Ne bomo obljubljali tisoč stanovanj, ker to ni izvedljivo. Bomo pa do konca mandata pripravili vso infrastrukturo, da bomo od leta 2026 dalje lahko gradili po več tisoč stanovanj letno.” Dodal je še, da želijo začrtati zakonodajni okvir, ki bo omogočil, da se na trgu pojavijo dostopna stanovanja za čim širši krog najemnikov in tudi investitorjev - z enim samim namenom: da se cene najemnin in stanovanj na daljši rok znižajo. “Reforma ni namenjena temu, da ozka skupina reši stanovanjski problem, temveč, da se celotni fond poceni za vse skupine,” je poudaril. Mesec pa je v tistem času napovedal cilj, da se do konca mandata ustvari stroj, ki bo zgradil po dva tisoč stanovanj na leto – Golob ga je popravil na tri tisoč.

Le predvolilne obljube?

Letos je tik pred evropskimi volitvami aktualna vlada potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj - v naslednjih 10 letih za ta namen predvidevajo 100 milijonov evrov letno. »S tem smo postavili temelj nove stanovanjske politike in naš cilj je, da v teh desetih letih zgradimo 20 tisoč stanovanj, ki smo jih tudi obljubili,« je dejal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, Mesec pa je dodal, da bo denarja dovolj, da ta cilj tudi uresničijo. »Danes že pripravljamo proračuna za leti 2025 in 2026, sredstva za ta namen so že predvidena,« je dejal Golob. Računali so, da naj bi bil jeseni zakon že v postopku in do konca leta tudi sprejet.