Stanovanja v Sloveniji se ponovno dražijo, vladajoča koalicija pa požira dane obljube
Medtem ko o stanovanjih, ki jih je obljubljala sedanja vlada, še ni ne duha ne sluha, časovnica pa se je zamaknila v čase naslednjih vlad, se stanovanjske nepremičnine (stanovanja in hiše) v Sloveniji ponovno dražijo. Po podatkih Statističnega urada so se nove iz prvega v drugo četrtletje 2024 podražile za 9,1 %, rabljene pa za 1,1 %.
Med novimi stanovanjskimi nepremičninami je prišlo do večjega povečanja cen pri novih stanovanjih (9,7 %), manj pa pri novih hišah (3,0 %). Pri rabljenih stanovanjskih nepremičninah pa je manj razlik, rabljena stanovanja so se podražila za 1,0 %, rabljene hiše pa za 1,4 %.
Na spletni strani Statističnega urada so še sporočili, da je skupna vrednost vseh stanovanjskih nepremičnin, prodanih v drugem četrtletju 2024, znašala 336,1 milijona EUR. To je bilo približno enako kot v četrtletju prej (340,4 milijona EUR) in manj kot v drugem četrtletju 2023 (401,5 milijona EUR). Skupno je bilo prodanih 2.069 stanovanjskih nepremičnin, večinoma rabljenih (1.983), novih pa zgolj za vzorec (86).
Večja nihanja cen pri novih, bolj stabilna rast cen pri rabljenih
Dolgoročni cenovni trendi pa so bolj umirjeni od četrtletnih nihanj in kažejo, da cene že vsa leta postopno naraščajo, pri čemer pri cenah rabljenih stanovanjskih nepremičnin posebnih nihanj navzdol (torej pocenitev) praktično ni, pač pa je iz četrtletja v četrtletje vidna rast za nekaj odstotkov, medtem ko so pri cenah novih stanovanjskih nepremičnin nihanja pogosta in večja, tako navzdol (pocenitve) kot navzgor (podražitve), kar pa v dolgoročnem povprečju rezultira v naraščajoč trend. Tako je zanimivo, da so se v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2022 cene tako novih kot rabljenih stanovanjskih nepremičnin povišale za približno enak delež, to je za dobrih 10 %, pri čemer je pri novih v tem obdobju prišlo tudi do dveh občutnih pocenitev (večji padec cenovne krivulje v prvih četrtletjih let 2023 in 2024), pri rabljenih pa pocenitev v tem obdobju ni bilo.
Cenovni trendi so lepo vidni na grafu, ki prikazuje naraščanje cen v odstotkih v primerjavi s cenami v letu 2015.
V tem 9-letnem obdobju so se cene novih stanovanjskih nepremičnin povišale za slabih 77 %, rabljenih pa za 102 %. Najvišji trend rasti rabljenih nepremičnin je bil v koronskih letih 2021 in 2022.
Stanovanja za mlade nedosegljiva
Rast cen predstavlja velik problem predvsem mladim, ki bi se radi odselili na svoje. Tudi najemnine so vse višje - za mlade zaposlene pogosto skorajda nedosegljive. Najemodajalci so cene povišali tudi zaradi zvišanja davka na dohodek od najemnin, ki ga je vlada strank Svoboda, SD in Levica leta 2023 iz prejšnjih 15 % zvišala na 25 %.
“Naš plan je gradnja 30 tisoč javnih najemnih stanovanj iz mešanih virov: nekaj iz davkov, nekaj iz proračuna, nekaj z državno obveznico za slovenske varčevalce na bankah,” je na predvolilnem soočenju napovedal takrat bodoči minister za delo Luka Mesec. Po volitvah so obljubo sicer popravili za tretjino navzdol, in sicer da bodo zagotovili 20 tisoč stanovanj. Vendar pa so sčasoma visoke politične obljube trčile v realnost, predsednik vlade Robert Golob je v začetku leta 2023 dejal: “Ne bomo obljubljali tisoč stanovanj, ker to ni izvedljivo. Bomo pa do konca mandata pripravili vso infrastrukturo, da bomo od leta 2026 dalje lahko gradili po več tisoč stanovanj letno.” Dodal je še, da želijo začrtati zakonodajni okvir, ki bo omogočil, da se na trgu pojavijo dostopna stanovanja za čim širši krog najemnikov in tudi investitorjev - z enim samim namenom: da se cene najemnin in stanovanj na daljši rok znižajo. “Reforma ni namenjena temu, da ozka skupina reši stanovanjski problem, temveč, da se celotni fond poceni za vse skupine,” je poudaril. Mesec pa je v tistem času napovedal cilj, da se do konca mandata ustvari stroj, ki bo zgradil po dva tisoč stanovanj na leto – Golob ga je popravil na tri tisoč.
Le predvolilne obljube?
Letos je tik pred evropskimi volitvami aktualna vlada potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj - v naslednjih 10 letih za ta namen predvidevajo 100 milijonov evrov letno. »S tem smo postavili temelj nove stanovanjske politike in naš cilj je, da v teh desetih letih zgradimo 20 tisoč stanovanj, ki smo jih tudi obljubili,« je dejal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, Mesec pa je dodal, da bo denarja dovolj, da ta cilj tudi uresničijo. »Danes že pripravljamo proračuna za leti 2025 in 2026, sredstva za ta namen so že predvidena,« je dejal Golob. Računali so, da naj bi bil jeseni zakon že v postopku in do konca leta tudi sprejet.
8 komentarjev
Ljubljana
Uf, to pa je šok..
Vlada AB požira obljube...
Doslej jih ni.
Slo folk je resno bolan, mentalno.
Da voli in se podpira te laznivce in .....
Lahko bi napisal se 10 pridevnikov kaksni so.
Tud za volilce in butast folk ki hodi okoli, z tiste genije ki ne volijo a vse vedo !
Drzava norcev!
A je kdo spremlhal na TV resne drzave Hrvaske kako poteka Plenkovicsv obisk v N Yorku???
Koga vse in kje je obiskal?
Kako pa kaj AB in TF
????? Sefica varnostnega sveta !?????
BARBARA RAKUN
Kakšna vlada AB?
Igor Ferluga
Obljuba, da bo država gradila na tisoče in tisoče novih stanovanj v mestih je že v osnovi neracionalna in ni lastna tržnim gospodarstvom. Slovenija ima bolj ali manj dovolj nepremičnin za svoje prebivalstvo. Zakaj bi morali davkoplačevalci financirati tiste, ki se hočejo seliti v mesta + gradbene in investitorske lobije?! Zakaj bi spodbujali praznjenje in zanemarjanje podeželje in koncentracijo ljudi v mestih, kjer se je ponekod že zdaj zaradi gneče težko premikati. Če nam je cilj kvaliteta življenja ljudi, potem Ljubljana ne rabi novega betona in novih in novih priseljencev, niti ni v nacionalnem interesu odhajanje mladih s podeželja v mesta. Še najmanj je smiselno, da bi te težnje plačevala država na račun drugih upravičenih potreb ali povečevanja državnega dolga.
Peter Klepec
Stanovanja se drazijo, ker obstajajo kupci, ki so pri nizki ponudbi prisiljeni placat kar prodajalci zahtevajo. Torej je treba povecat ponudbo. Ampak ne da bo drzava gradila in oddajala v najem. Gradnja se mora investitorjem splacat. Oddaja v najem mora biti lukrativna potem ko se odstejejo stroski in davki. Ce ni, potem investitorji ne bodo gradili. Davkarija de facto ne priznava veliko stroskov za imobilije. Te stroske mora investitor, najemodajalec placat iz svojega zepa, iz neto dohodka, od katerega je te placal dohodnino. Pri vsem tem je zakon dokaj jasen, le interpretacija davkarije je povsem nelogicna in kontraproduktivna. Zakon pravi, da so stroski vse, kar je potrebno za vzdrzevanje vrednosti nepremicnine. Dacarji pravijo, da so to le racuni obrtnikov za popravila. Kje so pa se ostali stroski, ki jih „producira“ imobilija zato, da sploh obstaja in da se z njo dosega dohodek? Npr. nepremicninski posrednik, obresti od bancnega kredita, stroski za voznjo lastnika na objekt, amortizacija, itd. V tujini so ti stroski povsem sami po sebi umevni, ob podobni zakonodaji. Pa se davek od dohodka od najemnin. Sedaj je 25% in to mora lastnik vgraditi v najemnino, da se oddajanje sploh splaca. Po vsem tem je jasno, da je stanovanj premalo.
Igor Ferluga
Mislim, da je iz trajno ničelne porabe elektrike možno sklepati, da je samo v Ljubljani mestu nad 11000 praznih stanovanj. Ustrezno, po znatno višji stopnji naj država obdavči prazna stanovanja, pa se bo ponudba hitro dramatično povečala in se cene nepremičnin, vključno z najemom znatno in trajneje spustile. Samo kaj, ko so premožni in tajkunski zbiralci stanovanj, investitorji in gradbeniki hudičevo močni lobiji in naveze, ki se jim politika nič ne upa. Podobno kot se nič ne upa vplivnim kriptobogatašem, katerih premoženje je za razliko od varčevalnih in delniških računov brez vsakega razumnega upravičenja povsem neobdavčeno. Ali kot je neobdavčeno ali minimalno obdavčeno premoženje multinacionalnih megakorporacij, ki prijavljajo sedeze na poštnih nabiralnikih davčnih oaz obskurnih atolov. Še enkrat: stanovanj je v Sloveniji več kot dovolj za vse domače ljudi - mislim, da po dopolnjenih evidencah GURSA okoli 1,5 milijona.
Dvomljivec
Dokler bodo iz državne blagajne, iz zdravstvene blagajne, iz evropskih sredstev za razvoj, itd., itd., na debelo kradli, zraven pa v bankah prali Irnski denar in denar mafije, bodo cene nepremičnin samo rastle. Dokler bo večina povprečnih finančno nepismenih slovenceljnov in priseljencev verjela Golobovim in golobajzarskim lažem in bo tako večina slovenskih volivcev volila skrajnolevičarske ponosne naslednike medvojnih in povojnih morilcev in tatov, toliko časa bodo skrajni levičarji kradli delovnemu ljudstvu in svoj nezakonito nakradeni denar vlagali v luksuzne nepremičnine, za socialna in cenejša stanovanja pa ne bo Dgradbenih parcel, vsaj v 50 km krogu okoli Ljubljane bo tako. Dokler bodo v Ljubljani prevladovali lenuhi in prevaranti ter pomagali izvoliti župankovića, bo imela glavno besedo v Ljubljani in v celi državi grabežljiva levičarska mafija iz Slovenije, pa i šire.
Ljubljana
Ja, pogled na stvari.mora biti temeljit... Kdor ne pozna izvira zla ki vlada tukaj ne razume nic in naj bo tiho...
Anton Vidmar
Nekaj mi jasno. Slovencev je vedno manj,stanovanj pa vedno premalo. Za koga torej graditi stanovanja...pa zakaj vsi hočejo živet v Lublani,z najbolj onesnaženim zrakom.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.