Staranje prebivalstva vse večji zalogaj za javne finance: države Evrope priznavajo, da dolgoročne rešitve še nimajo

Vir: X profil ministrstva za finance
POSLUŠAJ ČLANEK

Ministrstvo za finance je v petek v Ljubljani organiziralo konferenco z naslovom Ohranjanje konkurenčnosti in socialne pravičnosti v novi fiskalni realnosti, na kateri je minister Klemen Boštjančič spregovoril s finančnimi ministri sosednjih držav in Slovaške. 

Vse države se soočajo s podobnimi izzivi, predvsem na področju pokojninskega in zdravstvenega sistema. Med možnimi rešitvami so ministri navajali spodbujanje razvoja kapitalskega trga, zmanjšanje birokracije, davčne spremembe, učinkovitejšo porabo javnih sredstev in krepitev konkurenčnosti.

Boštjančič je pojasnil, da rešitve za javne finance v luči staranja prebivalstva in konkurenčnosti išče vsa Evropa ter da se Sloveniji z reformami mudi med drugim zato, ker so pogoj za črpanje pol milijarde evrov iz evropskega sklada za okrevanje.

Dodal je, da na ministrstvu nekatera izhodišča za pokojninsko reformo še popravljajo in da imamo trenutno »relativno dober položaj zaradi rekordno nizke brezposelnosti, ki nam omogoča, da nekatere ukrepe lažje izvedemo, saj bi jih sicer težko«.

Z ministrom so razpravljali trije ministri za finance – avstrijski Magnus Brunner, slovaški Ladislav Kamenický in hrvaški Marko Primorac, italijanski minister za ekonomijo in finance Giancarlo Giorgetti ter državni sekretar na madžarskem ministrstvu za finance Tibor Tóth.

Spodbude za prostovoljno varčevanje v zasebnih skladih

Brunner je dejal, da je pokojninski sistem eden od največjih izzivov, s katerimi se soočajo v Avstriji. Izpostavil je, da je po zakonu predvidena starost ob upokojitvi 65 let, dejanska starost pa je 62 let. Če bi delali en mesec dlje, naj bi prihranili 200 milijonov. Zato v Avstriji trenutno razmišljajo o tem, kako narediti ostajanje v službi bolj privlačno.

Poleg tega pripravljajo spodbude za prostovoljno varčevanje v drugem stebru, v zasebnih skladih. Eden od avstrijskih predlogov za spodbujanje slednjega je, da se pri pokojninskih varčevalnih računih sčasoma ukine obdavčitev kapitalskega dobička.

Giorgetti je pojasnil, da je vpeljevanje takšnih ukrepov v Italiji težavno: »Za Italijane je zagotavljanje pokojnin naloga države in spremeniti bi morali kulturo, da bi kaj premaknili.« Dodal je, da so pričakovanja ljudi velika in da je treba biti pri posegih v pokojninski in zdravstveni sistem previden.

Priznal je, da je rodnost v Italiji trenutno najnižja v Evropi in da so na vprašanje financiranja javnih storitev na dolgi rok nezmožni odgovoriti. Glede spodbujanja konkurenčnosti in podjetniške aktivnosti ocenjuje, da je treba zmanjšati birokracijo.

Tudi v Sloveniji smo priča hitremu staranju prebivalstva. Delež starejših od 65 let se je od osamosvojitve do danes podvojil, po podatkih vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pa se je hitro povečeval tudi v zadnjem desetletju in po letu 2015. Od začetka 2015 se je število prebivalcev v najbolj aktivni dobi (20–64 let) zmanjšalo za 45.000, kar je ob povečanem povpraševanju po delovni sili v letih 2021 in 2022 povzročalo težave podjetij pri iskanju delavcev. Po demografskih projekcijah se bo staranje prebivalstva intenzivno nadaljevalo tudi v prihodnjih desetletjih.
Demografske projekcije za Slovenijo kažejo, da se bo delež starejših od 65 let pri nas do leta 2050 povečal nad 30 %. Hkrati se bo močno zmanjšal delež prebivalstva v najbolj aktivni dobi (20–64 let). UMAR dodaja še, da se bo do leta 2030 število starejših od 65 let povečalo za 82.000, do leta 2050 pa v primerjavi z letom 2020 za skoraj 206.000. Takšne demografske spremembe zahtevajo prilagoditve na številnih področjih, vključno s spremembami načinov financiranja pokojninskega sistema.

Madžarska stavi na družinsko politiko in zniževanje davkov

Tóth je dejal, da se je na Madžarskem znižanje praga obdavčitve podjetij in zaposlenih izkazalo za pravilen ukrep, povečala naj bi se tako obseg naložb kot delež delovno aktivnih in dobili naj bi en milijon dodatnih davkoplačevalcev.

Ob tem je priznal, da stanje v zdravstvenem sistemu ni dobro: čakalne vrste so dolge, kakovost storitev pa ni najboljša. Dodal je, da se bo lahko višje prihodke vse več usmerjalo v zasebno zdravstvo, to pa pomeni olajšanje za državni proračun, ne pa tudi za pokojninski sistem.

Kar se tiče pokojnin, Madžari na kratki rok socialni položaj ljudi popravljajo s 13. pokojnino, na dolgi rok pa računajo na družinsko politiko in več otrok. Kot je pojasnil Tóth, materam s štirimi otroki celo življenje ni treba plačevati dohodnine, v prihodnje pa nameravajo to uveljaviti tudi za matere s tremi otroki. Napovedal je, da bo demografija prioriteta madžarskega predsedovanja EU v drugem polletju.

Hrvaška mora zaustaviti izseljevanje

Demografski izzivi so prisotni tudi na Slovaškem. Kamenicky je povedal, da se pri financiranju pokojninskega sistema osredotočajo na gospodarsko rast, privabljanje investicij. Vlada je zvišala tudi javni dolg. Dodal je, da razmere niso enostavne.

Tudi Primorac je dejal, da se na Hrvaškem osredotočajo na izboljšanje gospodarskega položaja. Kot je pojasnil, se ne morejo zanesti na madžarske smernice, temveč se osredotočajo na ustvarjanje pogojev, da se bo več parov odločalo imeti otroke. Poleg tega je prioriteta preprečevanje izseljevanja Hrvatov v tujino: »Mi jim financiramo varstvo in izobraževanje, potem pa gredo v Nemčijo ali Avstrijo. Najprej moramo zagotoviti razcvet, da ustavimo izseljevanje.« Povedal je, da je staranje prebivalstva na Hrvaškem pereč problem. Če je bilo razmerje med številom delavcev na enega upokojenca v 80. letih 4 : 1, je danes samo še 1,2 : 1.

Glede reforme zdravstvenega sistema je Kamenicky kot problem izpostavil tudi, da nekateri zdravniki delajo v javnem in zasebnem zdravstvu hkrati. Opozoril je tudi na vpliv visokih cen energentov na konkurenčnost – Slovaška je namreč največja proizvajalka avtomobilov na prebivalca na svetu in torej velika porabnica energentov – konkurenčnost po njegovem brez cenovno ugodnih energentov ni mogoča.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Slovenski rogonosci
9. 12. 2024 ob 6:00