Staranje prebivalstva vse večji zalogaj za javne finance: države Evrope priznavajo, da dolgoročne rešitve še nimajo
Ministrstvo za finance je v petek v Ljubljani organiziralo konferenco z naslovom Ohranjanje konkurenčnosti in socialne pravičnosti v novi fiskalni realnosti, na kateri je minister Klemen Boštjančič spregovoril s finančnimi ministri sosednjih držav in Slovaške.
Vse države se soočajo s podobnimi izzivi, predvsem na področju pokojninskega in zdravstvenega sistema. Med možnimi rešitvami so ministri navajali spodbujanje razvoja kapitalskega trga, zmanjšanje birokracije, davčne spremembe, učinkovitejšo porabo javnih sredstev in krepitev konkurenčnosti.
Boštjančič je pojasnil, da rešitve za javne finance v luči staranja prebivalstva in konkurenčnosti išče vsa Evropa ter da se Sloveniji z reformami mudi med drugim zato, ker so pogoj za črpanje pol milijarde evrov iz evropskega sklada za okrevanje.
Dodal je, da na ministrstvu nekatera izhodišča za pokojninsko reformo še popravljajo in da imamo trenutno »relativno dober položaj zaradi rekordno nizke brezposelnosti, ki nam omogoča, da nekatere ukrepe lažje izvedemo, saj bi jih sicer težko«.
Z ministrom so razpravljali trije ministri za finance – avstrijski Magnus Brunner, slovaški Ladislav Kamenický in hrvaški Marko Primorac, italijanski minister za ekonomijo in finance Giancarlo Giorgetti ter državni sekretar na madžarskem ministrstvu za finance Tibor Tóth.
Spodbude za prostovoljno varčevanje v zasebnih skladih
Brunner je dejal, da je pokojninski sistem eden od največjih izzivov, s katerimi se soočajo v Avstriji. Izpostavil je, da je po zakonu predvidena starost ob upokojitvi 65 let, dejanska starost pa je 62 let. Če bi delali en mesec dlje, naj bi prihranili 200 milijonov. Zato v Avstriji trenutno razmišljajo o tem, kako narediti ostajanje v službi bolj privlačno.
Poleg tega pripravljajo spodbude za prostovoljno varčevanje v drugem stebru, v zasebnih skladih. Eden od avstrijskih predlogov za spodbujanje slednjega je, da se pri pokojninskih varčevalnih računih sčasoma ukine obdavčitev kapitalskega dobička.
Giorgetti je pojasnil, da je vpeljevanje takšnih ukrepov v Italiji težavno: »Za Italijane je zagotavljanje pokojnin naloga države in spremeniti bi morali kulturo, da bi kaj premaknili.« Dodal je, da so pričakovanja ljudi velika in da je treba biti pri posegih v pokojninski in zdravstveni sistem previden.
Priznal je, da je rodnost v Italiji trenutno najnižja v Evropi in da so na vprašanje financiranja javnih storitev na dolgi rok nezmožni odgovoriti. Glede spodbujanja konkurenčnosti in podjetniške aktivnosti ocenjuje, da je treba zmanjšati birokracijo.
Madžarska stavi na družinsko politiko in zniževanje davkov
Tóth je dejal, da se je na Madžarskem znižanje praga obdavčitve podjetij in zaposlenih izkazalo za pravilen ukrep, povečala naj bi se tako obseg naložb kot delež delovno aktivnih in dobili naj bi en milijon dodatnih davkoplačevalcev.
Ob tem je priznal, da stanje v zdravstvenem sistemu ni dobro: čakalne vrste so dolge, kakovost storitev pa ni najboljša. Dodal je, da se bo lahko višje prihodke vse več usmerjalo v zasebno zdravstvo, to pa pomeni olajšanje za državni proračun, ne pa tudi za pokojninski sistem.
Kar se tiče pokojnin, Madžari na kratki rok socialni položaj ljudi popravljajo s 13. pokojnino, na dolgi rok pa računajo na družinsko politiko in več otrok. Kot je pojasnil Tóth, materam s štirimi otroki celo življenje ni treba plačevati dohodnine, v prihodnje pa nameravajo to uveljaviti tudi za matere s tremi otroki. Napovedal je, da bo demografija prioriteta madžarskega predsedovanja EU v drugem polletju.
Hrvaška mora zaustaviti izseljevanje
Demografski izzivi so prisotni tudi na Slovaškem. Kamenicky je povedal, da se pri financiranju pokojninskega sistema osredotočajo na gospodarsko rast, privabljanje investicij. Vlada je zvišala tudi javni dolg. Dodal je, da razmere niso enostavne.
Tudi Primorac je dejal, da se na Hrvaškem osredotočajo na izboljšanje gospodarskega položaja. Kot je pojasnil, se ne morejo zanesti na madžarske smernice, temveč se osredotočajo na ustvarjanje pogojev, da se bo več parov odločalo imeti otroke. Poleg tega je prioriteta preprečevanje izseljevanja Hrvatov v tujino: »Mi jim financiramo varstvo in izobraževanje, potem pa gredo v Nemčijo ali Avstrijo. Najprej moramo zagotoviti razcvet, da ustavimo izseljevanje.« Povedal je, da je staranje prebivalstva na Hrvaškem pereč problem. Če je bilo razmerje med številom delavcev na enega upokojenca v 80. letih 4 : 1, je danes samo še 1,2 : 1.
Glede reforme zdravstvenega sistema je Kamenicky kot problem izpostavil tudi, da nekateri zdravniki delajo v javnem in zasebnem zdravstvu hkrati. Opozoril je tudi na vpliv visokih cen energentov na konkurenčnost – Slovaška je namreč največja proizvajalka avtomobilov na prebivalca na svetu in torej velika porabnica energentov – konkurenčnost po njegovem brez cenovno ugodnih energentov ni mogoča.
14 komentarjev
Jože Kurinčič
Nekateri bi reševali demografske težava z več zaposlenosti, daljšo delovno dobo. Po mojem mnenju popolnoma napačna smer. Rešitev je v drugi smeri: manj zaposlitev, manjše trošenje, nižje pokojnine, bistveno več časa in denarja usmeriti v družino. Za otroke je treba imeti čas in denar. Nobena dejavnost se ne razvija, če vanjo ne investiramo. Tako je tudi z družino in s številom otrok. Računati samo na ljubezen do otrok je zabloda. Nobena družina ne bi smela biti zaradi višjega števila otrok revnejša, ampak bogatejša. To ni le stvar sociale, ampak predvsem pravičnosti. Delo z otroki in gospodinjstvom je najpomembnejše in zelo težko, finančno pa v sodobni zahodni družbi nič ovrednoteno. Kot da gre za hobi. Zato se ni treba čuditi, če ljudje nimajo otrok, saj je večje število otrok v naši družbi še vedno sinonim za slabše ekonomsko stanje. Otroci bi morali biti sinonim za blagostanje in varno starost. Ko se bo splačalo imeti otroke in skrbeti za gospodinjstvo, bo rešeno tudi demografsko vprašanje. Sedaj je tako, da je tista, ki ima otroke, kaznovana, saj ima manjšo plačo, manjšo pokojnino, čeprav dela dva šihta: enega v službi, drugega doma. Ali ni bolje ne imeti otrok in se posvetiti karieri, skrbeti za plačo, potovati, uživati ... in se iti feministke in bojevnike za enakost spolov in s tem utrjevati družbeno nepravičen sistem. To je računati, da bodo drugi rodili in vzgojili otroke, ki bodo skrbeli tudi za mojo pokojnino. In se čudili, da ni kadrov inkp ko zmanjka domačih kadrov, bomo pa tuje uvozili. Delo tistih tujih mam, ki so jih rodile in vzgojili, pa sploh ni pomembno. Biti nam morajo silno hvaležne, da lahko njihovi otroci čistijo naše ulice in skrbijo za naše ostarele ...
Sun Tzu91
Sej to z dovolj otroci in blaginjo, je do pojava social penzjonizma držalo. Sedaj pa oba pola navijata za zaslužene phenzijo, ker naj bi bili vsi starejši avtomatsko reveži. Pa niso. Ljudje posedujejo miljone v nepremičninah, ki jih držijo do zadnjega diha, mladina pa jim plačuje kredite, najemnine, zraven pa še zdravstvo in penzije.
Rado
" Staranje prebivalstva vse večji zalogaj "
Ziher so levičarji krivi!
Rokc5
Dejansko so, ker so promovirali feminizem, tabletko, splav itd. Vse to je vplivalo na zmanjševanje rojstev.
MEFISTO
Da, Rado, levičarji so krivi. Čeprav imamo menda že najnižjo rodnost na svetu, se naša ljudska oblast še vedno krčevito bori za splv. Sliše se, da se pripravlja zakon, da bo morala vsaka ženska v svojem življenju odpraviti vsaj en plod, da bo splav dosegel mesto, ki mu gre po mnenju zmedene levice.
APMMB2
Razvoj družbe gre v smeri pretirane produktivnosti.
Še pred dobrimi 100 leti je bilo v kmetjistvu zaposlenih 30%, v industriji pa 50%.
Danes je v kmetijstvu zaposlenih 5 % ,v industriji pa 25%.
Torej en zaposleni preživlja vsaj še tri.
Starejši torej niso problem, problem je razporeditev denarja.
Danes se ogromno denarja zapravlja za nepotrebne zadeve,ki ne koristijo nikomur.
Če vzamemo samo astronomske transferje športnih zvezd, pa nepotrebne jahte, nepotrebne reklame in podobno, vidimo, da je denarja dovolj, le razporediti ga je potrebno koristneje.
To pa je naloga politike. Zato je smešno, da tisti, ki denar razporejajo, tarnajo o primanjkljajih, pred vsem za upokojence.
Demografija ima jasen trend. Vedno manj bo rosjetv, populacija se stara, zato bo potrebna drugačna razporeditev denarja.
Danes vemo, kako se pripravi proračun. Vzame se lanskega in se indeksira. Na voljo je dodatnih 5 ali več % denarja, pa se višek porazdeli med porabnike linearno. Na ta način ostane za starejše,upokojence, vedno manj denarja, saj demografski trendi kažejo, da se prebivalstvo stara, torej je starejših več, število raste eksponentno,med tem ko se denar namenjen za pokojnine povečuje linearno.
Tukaj je skrivnost kroničenega pomanjkanja denarja za upokojence.
Realist
Klemen Boštjančič je zafural Adrio Airways zakaj nebi še gospodarstva na nacionalni ravni?
"Letošnja izguba naj bi dosegla 7,5 milijona evrov. Klemen Boštjančič je prvi mož Adrie Airways postal v začetku leta 2011"
maligur4
"države Evrope priznavajo, da dolgoročne rešitve še nimajo"... Lahko bi rekli, ne da je nimajo,
vse delajo proti tem rešitvam. Čedalje več denarja zapravijo v
svoji birokratski neumnosti.
Vreče denarja zmečejo za
propagando LGBTQ...XYZ . To jim bo sigurno prineslo večjo rodnost. Nesmiselno
podaljševanje šolanja v neskončnost, zaradi ohranjanja
prevelikega števila nepotrebnih profesorjev, ki stanejo države 5x
več kot upokojenci. Ostaja le ena
rešitev za mladino. Sprememba
tega zastarelega Bismarckovega sistema. Prvi steber, enotna
pokojnina, ki se določi glede na zmogljivost sistema. Ostalo pa po izbiri, ni druge.
rasputin
Vitka država, deregulacija, nizki davki - to so recepti za gospodarsko učinkovitost in blagostanje ljudi, ki povsod delujejo. Zgled sta lahko Švica ali Kitajska.
Korupcija, visoki davki, preobsežen in potraten državni aparat, ki ustvari pragozd predpisov, ki grenijo življenje podjetje in posameznikom, pa so garancija za stagnacijo in nazadovanje. Zgled sta lahko Venezuela ali Slovenija - Slovenzuela.
Friderik
Glede demografije in njene prihodnjosti poglejmo na Japonsko na primer. Tam jih je bilo leta 23 za 800 000 manj, kot leto poprej in leta 22 600 000 . Še huje je v Koreji. Se pravi, da mora vsako leto manj mladih finančno in fizično skrbeti za vsako leto več starih in onemoglih. Samo vprašanje časa je kdaj bo počilo.
Če kdo misli, da je Evropa daleč stran od omenjenih primerov, se bridko moti.
Friderik
In ob vseh teh problemih, ki niso samo v državah, ki so participirale na tej konferenci ampak vseevropske, se naši politiki, tako domači, kot EU z ekonomskimi ukrepi zoper Rusijo, kregajo z beli kruhom. Energente plačujemo po 4x ceni, kot pred letom 22. Čestitam!
PS: . Demografska zima je ireverzibilna. Bolje ne bo. Ni materiala, da bi bilo.
Andrej Muren
Demografski problem praktično vseh razvitih držav je velik. Videti je, da so prevladale povsem drugačne vrednote. Če je bila nekoč vrednota delujoča družina, je danes na tem mestu uživanje. Otroci pa so ovira za uživanje, zato jih imajo mladi vse manj. To je tudi razlog, zakaj imajo vse materialne pobude le omejen učinek. Sicer pa je zaenkrat v Evropi največ dosegla z novo družinsko politiko Madžarska.
Če bi bil človek ciničen, bi rekel, da moramo v Evropi uvesti mnogoženstvo po muslimanskem zgledu. V islamskem svetu namreč nimajo problemov s premajhno rodnostjo.
rasputin
Muslimanke rodijo veliko več otrok kot Evropejke in to nima nič opraviti z mnogoženstvom, ki sploh ni tako zelo pogosto. Več žen imajo samo tisti moški, ki so dovolj premožni, da jih lahko vzdržujejo skupaj z otroki. Za večino je že ena preveč.
MEFISTO
" V islamskem svetu namreč nimajo problemov s premajhno rodnostjo." Tudi poženščenih moških in možatih žensk ne poznajo, feminizem pa zaničujejo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.