Številke ne lažejo: plače slovenskih delavcev so med najvišje obdavčenimi na svetu

V Sloveniji se vrstijo stavke javnega sektorja. Sindikati zahtevajo višje plače, a, pomenljivo, tega ne zahtevajo na račun zmanjšanja obdavčitve delavskih zaslužkov. 

In to kljub temu, da so plače slovenskih delavcev med najvišje obdavčenimi na svetu, za socialne prispevke pa, glede na višino plače, delavci dajejo celo največ med državami OECD. 

Kljub vsemu pa predlogi gospodarstvenikov in stranke NSi, da bi delavcem dvignili plače z znižanjem obremenitve dela, naletijo na gluha ušesa tako pri državi kot pri sindikatih. 

Na Domovini smo danes pod drobnogled vzeli osnovna dejstva in obremenitev plač postavili v evropski ter OECD kontekst; v naslednjem članku se bomo podrobneje lotili socialnih prispevkov in javnih storitev, ki jih v zameno dobijo državljani.

Bruto/neto plača in stroški dela

Obdavčitev dela in s tem osebnih dohodkov vsakega zaposlenega je eden od treh najpomembnejših davčnih prihodkov države; druga dva predstavljata še obdavčitev dobička (kot Davek od dohodkov pravnih oseb) in obdavčitev potrošnje (predvsem DDV ter trošarine).

Delo z vidika delodajalca seveda predstavlja strošek, ki je sestavljen iz večih komponent. Na splošno se deli v 3: bruto plača, prispevki delodajalca (v Sloveniji ti znašajo 16,1 % bruto plače in skupaj z njo predstavljajo t. i. bruto bruto plačo) ter ostali stroški dela (delovni pripomočki, usposabljanja...).

Od bruto plače se plačujejo socialni prispevki (ki so pri nas, kot bomo videli, še posebej visoki) ter akontacija dohodnine, ki se nato seveda vsako leto poračuna pri odmeri le-te. Pri tej imamo po "mini davčni reformi" ministra Mramorja v Sloveniji 5 razredov: 16 % do 8.021,34 eur letne davčne osnove, 27 % nad tem zneskom in do 20.400 eur, 34 % do 48.000, 39 % do 70.907,20 ter 50 % nad to vsoto.

Določena progresivnost oz. postopno zviševanje odstotka obdavčitve sicer velja v večini razvitih držav, a je v Sloveniji še posebej izrazita pri visokih plačah.

Delavci v Sloveniji glede na zaslužek plačujejo najvišje socialne prispevke v OECD

Kot smo na Domovini že pisali, je Slovenija na splošno država z visokimi davki: obseg teh znaša 37,0 % BDP, kar je nad povprečjem OECD (34,4 %). Ta podatek dobi še skrajnejšo dimenzijo, če upoštevamo, da slovenski BDP dosega le okoli 80 % povprečja OECD ter da nam na lestvici obdavčitve "delajo družbo" bistveno razvitejše/bogatejše države (Islandija, Luksemburg, Nemčija itd.).

K visoki stopnji splošne obdavčitve najbolj prispeva ravno obdavčitev dela, še natančneje zelo visoki socialni prispevki, ki predstavljajo kar 40 % vsega davčnega bremena (povprečje OECD 26 %). Sam davek na dohodek oz. dohodnina dejansko niti ni visok; predstavlja okoli 14 % vseh pobranih dajatev in je celo pod povprečjem OECD.

Je pa dohodninska stopnja, kot rečeno, zelo visoka pri višjih plačah, za kar je v veliki meri "zaslužen" tudi SD, ki je ob Mramorjevi davčni reformi vztrajal pri ohranjanju 50-% razreda in neuvedbi t. i. socialne kapice (prenehanju progresivnosti po določeni višini prihodkov). To pozna mnogo razvitih držav, tudi Avstrija, ki ima sicer kar 7 dohodninskih razredov.

Gospodarstveniki pogosto ponavljajo, da je tako huda obdavčitev visokih plač (plača delavca, ki denimo zasluži 167 % povprečne bruto plače, je obremenjena s kar 60,4 %) zelo nestimulativna tako za nagrajevanje uspešnih zaposlenih kot za privabljanje tujih investitorjev, ki morajo pri nas tako zelo drago plačevati visoko kvalificirano delovno silo, npr. vodilne inženirje.

Po celotni davčni obremenitvi plače je s povprečnimi 43 % celotnega stroška dela Slovenija na 10. mestu med 35 članicami OECD, pri nadpovprečnih plačah pa se vzpenjamo proti vrhu. Pred nami se od naših konkurentk iz srednje in vzhodne Evrope nahaja le Češka, družbo pa nam denimo delata Švedska in Latvija (desni stolpec).

Visoko obdavčitev nižajo socialni transferji in olajšave za otroke

OECD hrani podrobne podatke o obdavčitvi/obremenitvi plač vseh držav članic, ki si jih lahko brezplačno ogledamo v publikaciji Taxing Wages 2017. Tu so zbrani podatki tako o dohodnini kot tudi davčnih olajšavah in socialnih transferjih za različne tipe gospodinjstev - tako za samske osebe z otroki ali brez kot za ostale oblike družin. Zaenkrat so podatki sicer na voljo le za leti 2015 in 2016 (po podatkih SURS sicer povprečna bruto plača za november 2017 v Sloveniji znaša 1.756,95 eur).

Za Slovenijo na splošno velja, da je končna davčna obremenitev prihodkov gospodinjstev z otroki (za razliko od samskih oseb) podpovprečna - otroški dodatki in ostali družinski socialni transferji so torej v Sloveniji razmeroma radodarni, vsaj v primerjavi s povprečjem OECD.

Če pogledamo podrobno razčlenitev podatkov za Slovenijo na str. 488, lahko ob površni primerjavi z drugimi državami (tudi denimo Avstrijo) vidimo, da je končen znesek olajšav (allowances) še razmeroma visok, predvsem zaradi olajšav za vzdrževane otroke in plačane socialne prispevke.