Stojmenova Duh - afera na dveh nogah. Razkrivamo še nezakonitost pri razdeljevanju računalnikov.

Na dan prihajajo vedno nove afere, ki bremenijo ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh. Toda vseskozi se vleče njen največji polom – nerazumna in negospodarna nabava 13.000 računalnikov, pri čemer so velike težave z njihovih razdeljevanjem. Ugotovili smo, da je bila storjena, najbrž kar na željo ministrice, celo kršitev zakona, in sicer z namenom hitrejšega razdeljevanja.

Najprej o novi aferi. Kot so prvi poročali pri portalu N1, je voznik službenega vozila ministrice Emilije Stojmenove Duh konec maja letos na avstrijski avtocesti ob vožnji proti letališču na Dunaju prekoračil dovoljeno hitrost. »Ujel« ga je radar. Poleg tega je voznik vključil še modre utripajoče luči, kar v tujini, razen v primeru vožnje v varovani koloni, sploh ni dovoljeno. Toda zgodba se tu ne konča. Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo so, namesto da bi na poziv avstrijske policije dali podatke, kdo je vozil vozilo in storil prekršek, poslali dopis na slovensko veleposlaništvo na Dunaju. Pozvali so jih, naj avstrijske organe prosijo za odstop od morebitnega kaznovanja voznika, češ da je bil na cesti pač zastoj in je vozilo obtičalo v koloni, ministrici pa se je mudilo na letališče na Dunaju. Vsaj na veleposlaništvu so ravnali razumno in podučili ministrico, da uporaba modrih luči v tujini sploh ni dovoljena in v tem primeru ne bi bila niti v Sloveniji. Ministrstvu so predlagali, naj »z vidika ugleda Republike Slovenije kazen poravna.« Kot po navadi se je začela ministrica, namesto da bi prevzela odgovornost, znova lagati in se sprenevedati. V zvezi z njenim poskusom, da avstrijski organi ne bi končali prekrškovnega postopka, bo Komisija za preprečevanje korupcije uvedla predhodni preizkus in v njem preverila morebitne kršitve Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Vprašanje je, ali bo premier Robert Golob pustil, da jo v petek sesuva SDS z drugo interpelacijo ali pa jo bo sam odstopil.

Težave z razdeljevanjem

Vedno bolj se zapleta tudi njena zgodba z nabavo 13 tisoč računalnikov za okoli 6,5 milijona evrov. Za deset tisoč računalnikov, ki so jih želeli na Ministrstvu za digitalno preobrazbo razdeliti med revnejše družine z osnovnošolskimi otroci, je povpraševanje premajhno. Pred tem so jih tri tisoč razdelili občinam prizadetim v poplavah in večinoma srednjim šolam. Izkazalo se je, da bodo stroški še večji. Za namestitev operacijskega sistema Linux je (bilo) treba odšteti še četrt milijona evrov, dodatnih sto tisoč evrov bo stala dostava do uporabnikov (če jih bodo sploh razdelili), še 14 tisoč evrov pa so stroški skladiščenja v Logatcu. Na Računskem sodišču so ugotovili, da nakup računalnikov za 6,5 milijona evrov ni bil opravljen v skladu z načeli učinkovitosti in gospodarnosti, pri Agenciji za varstvo konkurence pa sumijo na kartelno dogovarjanje ponudnikov na razpisu glede cene. Vse od aprila, ko skušajo na Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu (Sklad) razdeliti teh deset tisoč računalnikov (uradno gre za brezplačen najem, dejansko pa za brezplačno dodelitev), se soočajo s težavo. Zanimanje zanje je premajhno. Tako so morali pri Skladu pred mesecem dni objaviti že tretji javni poziv za dodelitev računalnikov. Do zdaj so jih, kot so nam sporočili iz Sklada, vse skupaj razdelili zgolj 2.333 (od deset tisoč), toliko je bilo namreč pozitivno rešenih vlog. V tretjem pozivu, od katerega je minilo mesec dni, pa so do zdaj pozitivno rešili le 32 (!) vlog.

V tretjem pozivu, od katerega je minilo mesec dni, so do zdaj pozitivno rešili le 32 (!) vlog.

Kršitev zakona

Ugotovili smo, da so na Skladu, verjetno na pritisk z Ministrstva za digitalno preobrazbo na čelu s Stojmenovo, pri tretjem pozivu celo kršili zakonodajo. Pri prvem javnem pozivu so bili upravičenci do računalnikov tisti, ki so izpolnjevali dva pogoja: so upravičenci do otroškega dodatka, uvrščeni v prvi dohodkovni razred (tisti z najnižjimi dohodki), in imajo vsaj enega otroka, vključenega v osnovnošolsko izobraževanje. Ker vsi računalniki niso bili razdeljeni že pri prvem pozivu, so v skladu z Zakonom o spodbujanju digitalne vključenosti na začetku julija objavili drugi javni poziv. Krog upravičencev se je pri tem skladno z zakonom razširil še na starše v drugem dohodkovnem razredu, torej z nekoliko višjimi dohodki. V zakonu je namreč določeno, da »se v okviru vsakokratnega nadaljnjega javnega poziva…, lahko prijavijo osebe, uvrščene v naslednji, višji dohodkovni razred za otroški dodatek.« In tako postopno vse do šestega dohodkovnega razreda, če bi morali objavljati nove pozive. To pomeni, da bi morale biti pri sedanjem (tretjem) pozivu skladno z zakonom med upravičence štete osebe, ki so uvrščene do največ vključno tretjega dohodkovnega razreda. Tretji poziv se sicer izteče čez nekaj dni – 30. septembra. Toda v ihti, da bi rešili ministrico pred očitki o nespametnem in negospodarnem nakupu računalnikov, so na Skladu pod vodstvom direktorice Barbare Leder (Gibanje Svoboda), kršili zakon. V pozivu so namreč objavili, da so upravičenci tisti, ki so uvrščeni od prvega do vključno šestega dohodkovnega razreda. Na ta način so nezakonito razširili krog upravičencev še za tri dohodkovne razrede, česar zakon v tej fazi ne določa.

Nezakonito so razširili krog upravičencev še za tri dohodkovne razrede, česar zakon v tej fazi ne določa.

Prelaganje odgovornosti

Na Sklad smo vprašali, zakaj so kršili omenjeni zakon. So to storili na pritisk ministrstva v želji, da bi se pospešilo razdeljevanje računalnikov in s tem pomagalo ministrici Emiliji Stojmenovi Duh? Bodo odločbe, ki so jih na podlagi tretjega poziva izdali za osebe, uvrščene višje od tretjega dohodkovnega razreda, razveljavljene? Namesto pojasnil so nas napotili na Ministrstvo za digitalno preobrazbo, čeprav je poziv objavil Sklad in je odgovoren za zakonitost. Seveda smo poizvedeli tudi na ministrstvu - kako komentirajo kršitev zakona? Je Sklad tako ravnal na pritisk ministrstva? Na odgovor še čakamo. Govorili smo z dr. Rajkom Pirnatom, profesorjem na Pravni fakulteti v Ljubljani, ki pravi, da tretji poziv, kot kaže, res ni bil skladen z zakonom, vendar kljub temu odločbe o razdelitvi računalnikov niso izpodbojne. Za tiste, ki jim je bila vloga že pozitivno rešena, se to ne more razveljaviti.