Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, tedanji obrambni minister Janez Janša, predsednik NSi Matej Tonin in predsednik SLS Marko Balažic so le nekateri izmed znanih obrazov, ki smo jih v sredo lahko videli na shodu pred parlamentom, ki ga je v bran vrednot slovenske osamosvojitve pripravilo Društvo za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO).
A predem pogledamo, kaj so ob tem imeli za povedati politiki, dajmo besedo običajnim ljudem – udeležencem, ki jih je na zborovanje pripeljala globoka skrb za Slovenijo, za kakršno so se borili. Nekateri tudi z orožjem.
Kot so organizatorji zapisali v vabilu na protest, na katerega se je odzvalo nekaj tisoč udeležencev, so protestirali proti politiki, ki osamosvojitev degradira v sredstvo političnih delitev.
Med tisoči, ki so se protesta udeležili, smo jih nekaj povprašali o njihovem motivu za protest. Za razliko od bistveno večjih protestov upokojencev, ki pa se jih nekateri naši sogovorniki prav tako redno udeležujejo, je šlo tokrat za ljudi podobnih političnih prepričanj, zlasti pomladnih. Nihče nam ni priznal, da bi kadarkoli volili nepomladno stranko. Čeprav je bil protest po besedah organizatorjev namenjen nasprotovanju ukinitvi muzeja, je večina prišla tudi z namenom, da spodbudi vlado k odstopu, saj na splošno niso zadovoljni z njenim delom.
Ukinitev so povezovali tudi s splošnim drsenjem v jugonostalgijo in komunizem, ki ga vidijo v vladi, pri čemer je bil največkrat omenjen primer izpred nekaj dni, ko je ministrica za kulturo Asta Vrečko slavnostno nagovorila zbrane na praznovanju obletnice ustanovitve Komunistične partije Slovenije. Nekatere skrbi realna možnost, da bi se postopoma vrnili v komunizem. To je še posebej izrazil protestnik Jože, ki ga skrbi, da bi eventualno na tak način popolnoma pozabili na osamosvojitev in njene dosežke. Sam je osamosvojitev in osamosvojitveno vojno doživel in se zaveda, da je svoboda velika vrednota.
Glavni razlog za takšno stanje protestniki vidijo v stranpoteh zadnjih treh desetletij. Protestnik Jaki je mnenja, da je razlog v »intimnih opcijah nekaterih, ki bi radi še vedno bili v Jugoslaviji in nedemokratičnem režimu,« ob tem pa dodal, da so ravno tisti, ki danes omalovažujejo osamosvojitev, tisti, ki so z njo vsaj materialno največ pridobili. Obžalujejo, da ni bila izvedena lustracija, prav tako pa, da niso bile gojene domoljubne vrednote in institucije, ki bi večini lahko predstavile domoljubje kot pomembno vrednoto.
Med protestniki so bili poleg predstavnikov pomladnih strank tudi nekateri znani obrazi. Dr. Boštjan M. Turk nam je povedal, da je prišel, ker »gre za Slovenijo in slovensko in evropsko normalnost«. Kot glavni problem vidi, da je vlada »popolnoma odtujena ciljem vsega, kar bi lahko imenoval slovenska oz. evropska normalnost«. Priznal je, da kot politični analitik ne razume več, kaj se na vladi zares dogaja. Ostalim protestnikom se pridružuje z mnenjem, da gre za trideset let vlad, ki jim slovenska samostojnost ni »intimna opcija«. Sprašuje se, s čim v pridobljenem demokratičnem sistemu se vladajoči s svojo politiko sploh strinjajo.
Simona Purkat: Velik problem zanemarjanje domoljubnih vrednot
Na protestu sicer ni bilo veliko mladih, zato smo se o njih pogovarjali samo s Simono Purkat predsednico Slovenske demokratske mladine (SDM), podmladek na protestu prisotne SDS, kot nasledniki Slovenske socialdemokratske mladine, ki je odigrala pomembno vlogo na referendumu za samostojnost. »Prav mi, mladi iz te organizacije, moramo opozoriti na to res katastrofalno odločitev vlade, da ukinemo Muzej slovenske osamosvojitve«, nam je pojasnila in dodala, da gre po mnenju SDM za nacionalno sramoto. Tako pomemben muzej bi moral biti samostojen.
Pri SDM opažajo tudi, da mladi ne poznajo dogodkov osamosvojitve. Nalogo, da mlade poduči o nastanku države, pripisujejo državi, zlasti preko novih učnih načrtov, ki osamosvojitve ne bodo zanemarjali ter v gojenju domoljubnih vrednot že v družini, kar je trenutno tudi edini način, da mladi sploh pridejo v stik z domoljubjem. Purkatova nam je še zatrdila, da je namen tega protesta v resnici nasprotovanje ukinitvi muzeja, ne zanika pa, da v splošnem nasprotujejo tudi celotnemu delovanju vlade, kar se odraža tudi z udeležbo na tem protestu.
Nedavnega predsednika podmladka SDS Slovenske demokratske mladine (SDM) Dominika Štrakla skrbi (ne)znanje slovenskih šolarjev: »Če danes povprečnega osnovnošolca vprašaš, ali ve našteti kakšen pomemben datum v času druge svetovne vojne, ali kakšen manj pomemben datum v slovenski zgodovini, bo takoj znal odgovoriti. Če pa ga vprašaš za pomembne datume v času slovenske osamosvojitve, pa žal ne bo znal našteti niti enega. Da ne govorim o pomembnih osebnostih slovenske osamosvojitve, kot je bil doktor Jože Pučnik, oče slovenske države.«
Predsednik VSO Peterle: Diši po Venezueli
K aktualnim in nekdanjim politikom. Prvi med njimi je nedvomno predsednik osamosvojitvene vlade in aktualni predsednik Združenja VSO, Lojze Peterle.
Peterle je izrazil ogorčenje nad absurdnostjo situacije, saj po tridesetih letih samostojnosti »na Trgu republike« protestno zborujejo »v obrambo osamosvojitvi Slovenije in njenih vrednot« ter da si osamosvojitelji sami deležni »blatenja in diskvalifikacij«. Omenjal je absurd poveličevanja »pajčevin« prejšnjega sistema ter tega, da je vlada kot nepristojna označila dva doktorja znanosti, ki sta osamosvojitev raziskovala.
Ter še: »Izgleda, da se je slovenska ura ustavila, celo malo nazaj so jo pomaknili. Ostali smo dežela zmerjanja. V rabi so oznake izpred osemdesetih let. Včasih pa zadiši kar po Venezueli. Govorice o fašistih in izdajalcih, zaslugarjih in kapitalistih. Izvoljeni predstavnik ljudstva pa ob državnih praznikih z rdečo zastavo joka za Titom.«
Lojze Peterle na odru shoda Za Slovenijo in resnico. Zajem slike Topnews.si
Podobnih misli so tudi Peterletovi nasledniki v krščansko demokratski politiki:
v imenu Nove Slovenije je zbrane sicer nagovorila predsednica Mlade Slovenije Katja Berk Bevc.
Največ pozornosti zbranih je pritegnil govor Peterletovega ministra za obrambo, zdaj dolgoletnega predsednika SDS, Janeza Janše. Ta je že pred začetkom protesta povedal, da je glavno sporočilo dejstvo, da Slovenija je samostojna država in bo tako ostalo tudi v prihodnje. Omenil je, da se tisti, ki so jim umrle »sanje o Jugoslaviji«, več kot trideset let samostojnosti delovali proti Sloveniji. Za novinarje je povedal: »Na tem protestu opozarjamo ne samo na ukinitev muzeja slovenske osamosvojitve, ampak na vsa protidržavna in protislovenska ravnanja /.../ Slovenija se je zaradi takšnih ravnanj znašla v krizi vrednot, ko upravljavci države vodijo politiko v nasprotju z vrednostnim središčem, na podlagi katerega je ta država nastala«.
V nagovoru zbranim je svoje misli zaokrožil z besedami: »Ne zborujemo iz veselja. Zborujemo iz protesta, ker, sicer zaenkrat še skrito, tamle nekdo zadaj spet na drog dviga tisto staro zastavo. Ukinitev muzeja slovenske osamosvojitve ni nič drugega kot simbolno spuščanje nove slovenske zastave in dviganje nazaj tiste stare.«
.@JJansaSDS: Ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve ni neko začetno dejanje, ampak končno dejanje nekega procesa ki so ga sprožili tisti, ki jim osamosvojitev nikoli ni bila intimna opcija. pic.twitter.com/T0OgBdyCDr
Bivši premier je govoril še o krizi vrednot, ki »generira tudi vse ostale krize«, kar se pozna pri dobrobiti državljanov tudi v obliki prenizkih plač in pokojnin, prav tako pa je posledica tudi inflacija, ki v Sloveniji dosega dvakratnik evropskega povprečja. O tem je še povedal: »Ne podcenjujmo krize vrednot. Teorija vrednotnega središča naroda pravi tudi, da kadar pride do takšne krize vrednot, ki jo doživljamo Slovenci danes, ta kriza stvari izravna. In danes smo na začetku nove slovenske pomladi, ki bo te stvari izravnala.«
Povezovalec programa je spregovoril o široki, ne zgolj desni podpori muzeju slovenske osamosvojitve: »Bivši predsednik republike Slovenije, Borut Pahor, je zapisal: Ustanovitev, ali ukinitev muzeja je politično vprašanje, njegovo vodenje pa strokovno. Ukinitev samostojnega muzeja osamosvojitve je politično vprašanje, ki je nesprejemljivo. Gre za muzej, ki si zaradi pomena osamosvojitve zasluži biti samostojen.«
Branik temeljnih slovenskih vrednot ostaja pomladna stran
Za razliko od protestov upokojencev, kjer je ozadje v SDS kvečjemu špekulacija, je tokratni protest resnično bil pomladno oz. desno usmerjen. To seveda ne preseneča, saj je osamosvojitev sinonim za Slovensko pomlad. Je pa to pomenilo tudi bistveno manjšo udeležbo od socialnih ali levo usmerjenih protestov, saj pomladna stran še posebej v Ljubljani težko zbere množico.
Protestniki, s katerimi smo se pogovarjali, večinoma niso bili iz Ljubljane. Vendar pa se je tako kot pri upokojencih ter nasprotnikih gradnje kanala C0 čuti ista vnema in naboj. Ob veliki (desno) politični udeležbi je protest kljub interpelaciji vlade Roberta Goloba, ki je sočasno potekala v parlamentu, dosegel pozornost.
Ob vseh ostalih ter stopnjujočih se jugonostalgičnih in simbolično komunističnih gestah, kot je bil že omenjen govor Aste Vrečko, ter namera po postavitvi spomenika izbrisanim v obliki črke ć, bi se protesti lahko stopnjevali, vendar je jasno, da bo protest kljub naprezanjem pomladne strani v zadnjih treh desetletjih ostal politično opredeljen, četudi gre za osnovne slovenske vrednote.
Foto: Domovina[/caption]
Foto: Domovina[/caption]
Foto: Domovina[/caption]
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.