Strokovnjaki o tem, kateri ukrepi so pri reševanju energetske krize smiselni v Sloveniji
POSLUŠAJ ČLANEK
V EU smo bili v zadnjem letu priča številnim energetskim šokom, ki so močno vplivali na naše gospodarstvo. Podražitve smo preko višjih cen položnic in podražitev nekaterih izdelkov občutili tudi potrošniki. Situacijo je še dodatno zapletla vojna v Ukrajini, ki je med Evropejce zasejala strah pred prekinitvami zlasti dobav zemeljskega plina, pa tudi drugih energentov.
V tem trenutku je zato ena ključnih težav Slovenije, pa tudi EU, kako si še naprej zagotoviti dotok energentov. Še zlasti bo ta enačba zahtevna v primeru, če bo EU iz političnih vzgibov v bližnji prihodnosti resnično povsem zaprla vrata ruskim energentom. O težavah, ki nas čakajo ob tem, so spregovorili tudi gostje na okrogli mizi, ki so jo organizirali alumni Ekonomske fakultete UL.
Gostje okrogle mize so bili generalni direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc, direktor Združenja za inženiring pri GZS Vekoslav Korošec, direktor družbe ELES Aleksander Mervar in član uprave GEN-I Dejan Paravan.
Kot smo lahko slišali v razpravi, je tudi Slovenija pri uvozu zemeljskega plina močno odvisna od Rusije. Povišanje njegovih cen pa se zaradi njegove zamenljivosti (sovisnosti) pozna tudi na cenah vseh preostalih energentov.
Podražitve energentov po besedah Dejana Paravana niso nekaj, kar bi se nam zgodilo z danes na jutri. Leta 2020 so cene plina znašale približno 15 EUR/MWh in nato počasi rasle celo leto 2021. Sledil je prvi vrh pri približno 50 EUR/MWh, drugi pri 150 EUR/MWh. V tretjem skoku ob ukrajinski krizi pa so cene narasle tudi do 200 EUR/MWh. To pa je kar 1000-odstotni skok glede na pretekle cene.
Ta porast pa ni nastal zato, ker bi v Evropi prišlo do velikega okrevanja po krizi, ampak predvsem zato, ker uvoz plina po krizi s covidom-19 ni nikoli ujel normalne ravni, temveč je ostal bistveno nižji kot v letih 2019 in 2020, je dejal Paravan.
Zaradi tega smo v Evropi ob vstopu v leto 2022 imeli rekordno nizke zaloge zemeljskega plina.
Toda ne le cene zemeljskega plina, rastejo tudi cene električne energije. Medtem pa so cene nafte razmeroma daleč od zgodovinskih ravni.
Kot pojasnjuje Paravan, so cene plina povezane z dvema dejavnikoma. Prvi dejavnik, ki je zaslužen za približno 3/4 povečanja cene električne energije, je rast cen zemeljskega plina. Približno 1/4 rasti cene pa je povezana z rastjo cen emisijskih kuponov, ki se kaže tudi v cenah električne energije.
Slovenija je od ruskega plina močno odvisna. Kot pojasnjuje Marjan Eberlinc (Plinovodi), je, kar se molekul zemeljskega plina tiče, njegova kurilna vrednost na vseh vstopnih mestih v Slovenijo enaka. To pomeni, da v slovenskem omrežju ni drugega plina, kot je ruski plin.
Slovenija se trudi v zadnjih tednih to spremeniti, in pri tem "diplomatska pot (Alžirija, Katar in Hrvaška), ki je bila opravljena, zelo koristi". Toda pri tem bodo po opozorilih Eberlinca nastopile številne težave. Slovenska infrastruktura je namreč povsem prilagojena na uvoz ruskega plina. Pri tem ni problem samo slovenska infrastruktura. Zaradi omejenih kapacitet plinovoda pri Zagrebu bi tako lahko v Sloveniji na letni ravni uvozili največ za 150 milijonov kubičnih metrov plina. In to ne glede na to, da ima terminal na Krku bistveno večjo kapaciteto.
Ob tem je opozoril tudi, da je ideja, da bi čez poletje napolnili plinska skladišča in jih praznili čez zimo, povsem zgrešena, saj evropski plinski sistem temelji na stalnem dotoku plina, skladišča pa le izravnavajo vrhove njegove porabe.
Številna slovenska podjetja so v preteklosti možnost podražitve energentov močno podcenjevala. Kot pojasnjuje Paravan, so cene plina konstantno rasle skozi celo leto, vendar so številni odjemalci špekulirali in se niso odločili za zakupe, zato sedaj plačujejo izredno visoke cene.
Pri tem ima Slovenija nekaj značilnosti, ki nam v sedanji situaciji ne gredo na roko. Kot je v svojem prispevku poudaril Vekoslav Korošec, je Slovenija visoko industrializirana država. Po deležu industrije v BDP je s 24 % tretja v Evropi, medtem ko je evropski delež v povprečju le 16-odstoten.
Ob tem naša industrija predstavlja kar 47 odstotkov skupne energetske porabe. V nasprotju s pričakovanji pa v tej krizi niso najbolj prizadeta energetsko intenzivna podjetja, ampak predvsem tista, ki niso imela sklenjenih dolgoročnih pogodb.
Kot izhaja iz ankete GZS, je imelo dolgoročne pogodbe sklenjene le 40 odstotkov podjetij, pri zemeljskem plinu pa je bilo takšnih podjetij zgolj 21 %.
Ob tem številna podjetja niti ne morejo podražiti cen svojih izdelkov, zaradi česar že zaustavljajo proizvodnjo.
Direktor družbe ELES Aleksander Mervar vzrok za trenutno situacijo vidi tudi v evropski, zlasti nemški energetski politiki. V Evropi so bili namreč Nemci edini, ki so ob takratnih cenah imeli dobičke ob izdatnih subvencijah obnovljivih virov: "Zakaj mislite, da je nova taksonomija pripoznala plinsko in jedrsko energijo kot zeleno? Zato, ker so ugotovili, da se ne bo izšlo."
V prihodnje zaradi vseh teh napak cene električne energije pod 100 oziroma 110 evrov za megavatno uro ne bo, je dejal Mervar.
Ceno nespametnosti evropskih odločitev bo seveda nosila tudi Slovenija. Ta mora po mnenju sogovornikov na okrogli mizi nadaljevati z vlaganjem v prenosno omrežje, na katerega trenutno ni mogoče priključiti dodatnih sončnih elektrarn. Pri tem se jim zdi vladni ukrep, ki je za tri mesece ukinil omrežnino, škodljiv.
Po mnenju Eberlinca pa bo ključno predvsem tisto, na kar je sam opozoril že pred leti: "Smer in hitrost uvajanja elektroenergetske preobrazbe naj bo premišljena in temelječa na specifikah naše države. (...) Ta bo draga in v prehodnem obdobju bo povzročila znaten dvig cen električne energije. (...) Zato čaka zaposlene strokovnjake elektroenergetike in nevladne organizacije, izvršno in zakonodajno vejo oblasti veliko dela, veliko kompromisov. (...) Kot država članica EU hočemo, ali pa tudi ne, prehod v nizkoogljično družbo, ki se dogaja in se bo dogodil. Vendar pa si enostavnega kopiranja in rešitev drugih držav, še posebej Nemčije, ne smemo in ne moremo privoščiti."
https://www.youtube.com/watch?v=796S6UA9SZ0
V tem trenutku je zato ena ključnih težav Slovenije, pa tudi EU, kako si še naprej zagotoviti dotok energentov. Še zlasti bo ta enačba zahtevna v primeru, če bo EU iz političnih vzgibov v bližnji prihodnosti resnično povsem zaprla vrata ruskim energentom. O težavah, ki nas čakajo ob tem, so spregovorili tudi gostje na okrogli mizi, ki so jo organizirali alumni Ekonomske fakultete UL.
Gostje okrogle mize so bili generalni direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc, direktor Združenja za inženiring pri GZS Vekoslav Korošec, direktor družbe ELES Aleksander Mervar in član uprave GEN-I Dejan Paravan.
Kot smo lahko slišali v razpravi, je tudi Slovenija pri uvozu zemeljskega plina močno odvisna od Rusije. Povišanje njegovih cen pa se zaradi njegove zamenljivosti (sovisnosti) pozna tudi na cenah vseh preostalih energentov.
Energetska kriza se kuha že dolgo časa
Podražitve energentov po besedah Dejana Paravana niso nekaj, kar bi se nam zgodilo z danes na jutri. Leta 2020 so cene plina znašale približno 15 EUR/MWh in nato počasi rasle celo leto 2021. Sledil je prvi vrh pri približno 50 EUR/MWh, drugi pri 150 EUR/MWh. V tretjem skoku ob ukrajinski krizi pa so cene narasle tudi do 200 EUR/MWh. To pa je kar 1000-odstotni skok glede na pretekle cene.
Ta porast pa ni nastal zato, ker bi v Evropi prišlo do velikega okrevanja po krizi, ampak predvsem zato, ker uvoz plina po krizi s covidom-19 ni nikoli ujel normalne ravni, temveč je ostal bistveno nižji kot v letih 2019 in 2020, je dejal Paravan.
Zaradi tega smo v Evropi ob vstopu v leto 2022 imeli rekordno nizke zaloge zemeljskega plina.
Zakaj rastejo tudi druge cene?
Toda ne le cene zemeljskega plina, rastejo tudi cene električne energije. Medtem pa so cene nafte razmeroma daleč od zgodovinskih ravni.
Kot pojasnjuje Paravan, so cene plina povezane z dvema dejavnikoma. Prvi dejavnik, ki je zaslužen za približno 3/4 povečanja cene električne energije, je rast cen zemeljskega plina. Približno 1/4 rasti cene pa je povezana z rastjo cen emisijskih kuponov, ki se kaže tudi v cenah električne energije.
V Sloveniji ni drugega plina kot ruski plin
Slovenija je od ruskega plina močno odvisna. Kot pojasnjuje Marjan Eberlinc (Plinovodi), je, kar se molekul zemeljskega plina tiče, njegova kurilna vrednost na vseh vstopnih mestih v Slovenijo enaka. To pomeni, da v slovenskem omrežju ni drugega plina, kot je ruski plin.
Slovenija se trudi v zadnjih tednih to spremeniti, in pri tem "diplomatska pot (Alžirija, Katar in Hrvaška), ki je bila opravljena, zelo koristi". Toda pri tem bodo po opozorilih Eberlinca nastopile številne težave. Slovenska infrastruktura je namreč povsem prilagojena na uvoz ruskega plina. Pri tem ni problem samo slovenska infrastruktura. Zaradi omejenih kapacitet plinovoda pri Zagrebu bi tako lahko v Sloveniji na letni ravni uvozili največ za 150 milijonov kubičnih metrov plina. In to ne glede na to, da ima terminal na Krku bistveno večjo kapaciteto.
Ob tem je opozoril tudi, da je ideja, da bi čez poletje napolnili plinska skladišča in jih praznili čez zimo, povsem zgrešena, saj evropski plinski sistem temelji na stalnem dotoku plina, skladišča pa le izravnavajo vrhove njegove porabe.
Slovenja je na podražitve energentov zelo občutljiva
Številna slovenska podjetja so v preteklosti možnost podražitve energentov močno podcenjevala. Kot pojasnjuje Paravan, so cene plina konstantno rasle skozi celo leto, vendar so številni odjemalci špekulirali in se niso odločili za zakupe, zato sedaj plačujejo izredno visoke cene.
Pri tem ima Slovenija nekaj značilnosti, ki nam v sedanji situaciji ne gredo na roko. Kot je v svojem prispevku poudaril Vekoslav Korošec, je Slovenija visoko industrializirana država. Po deležu industrije v BDP je s 24 % tretja v Evropi, medtem ko je evropski delež v povprečju le 16-odstoten.
Ob tem naša industrija predstavlja kar 47 odstotkov skupne energetske porabe. V nasprotju s pričakovanji pa v tej krizi niso najbolj prizadeta energetsko intenzivna podjetja, ampak predvsem tista, ki niso imela sklenjenih dolgoročnih pogodb.
Kot izhaja iz ankete GZS, je imelo dolgoročne pogodbe sklenjene le 40 odstotkov podjetij, pri zemeljskem plinu pa je bilo takšnih podjetij zgolj 21 %.
Ob tem številna podjetja niti ne morejo podražiti cen svojih izdelkov, zaradi česar že zaustavljajo proizvodnjo.
Zablode zelenega prehoda
Direktor družbe ELES Aleksander Mervar vzrok za trenutno situacijo vidi tudi v evropski, zlasti nemški energetski politiki. V Evropi so bili namreč Nemci edini, ki so ob takratnih cenah imeli dobičke ob izdatnih subvencijah obnovljivih virov: "Zakaj mislite, da je nova taksonomija pripoznala plinsko in jedrsko energijo kot zeleno? Zato, ker so ugotovili, da se ne bo izšlo."
V prihodnje zaradi vseh teh napak cene električne energije pod 100 oziroma 110 evrov za megavatno uro ne bo, je dejal Mervar.
Kako naprej?
Ceno nespametnosti evropskih odločitev bo seveda nosila tudi Slovenija. Ta mora po mnenju sogovornikov na okrogli mizi nadaljevati z vlaganjem v prenosno omrežje, na katerega trenutno ni mogoče priključiti dodatnih sončnih elektrarn. Pri tem se jim zdi vladni ukrep, ki je za tri mesece ukinil omrežnino, škodljiv.
Po mnenju Eberlinca pa bo ključno predvsem tisto, na kar je sam opozoril že pred leti: "Smer in hitrost uvajanja elektroenergetske preobrazbe naj bo premišljena in temelječa na specifikah naše države. (...) Ta bo draga in v prehodnem obdobju bo povzročila znaten dvig cen električne energije. (...) Zato čaka zaposlene strokovnjake elektroenergetike in nevladne organizacije, izvršno in zakonodajno vejo oblasti veliko dela, veliko kompromisov. (...) Kot država članica EU hočemo, ali pa tudi ne, prehod v nizkoogljično družbo, ki se dogaja in se bo dogodil. Vendar pa si enostavnega kopiranja in rešitev drugih držav, še posebej Nemčije, ne smemo in ne moremo privoščiti."
https://www.youtube.com/watch?v=796S6UA9SZ0
Zadnje objave
Pismo zdravnikom
21. 1. 2025 ob 17:37
Tragična nesreča v Premogovniku Velenje: en rudar umrl, dva iščejo
21. 1. 2025 ob 11:47
Kako bo drugi mandat Donalda Trumpa spremenil ZDA
21. 1. 2025 ob 10:44
Nevidni heliport v vesolje
21. 1. 2025 ob 6:00
Trump na svoji inavguraciji napovedal »konec propada« in novo »zlato dobo« ZDA
20. 1. 2025 ob 21:07
Svetniki občine Osilnica so odločali o predlogu ministrstva za solidarno prihodnost
20. 1. 2025 ob 14:22
Ekskluzivno za naročnike
Pismo zdravnikom
21. 1. 2025 ob 17:37
Nevidni heliport v vesolje
21. 1. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JAN
21
Semič - svetovalna točka Svetovalnega središča Pokolpje
17:00 - 19:00
JAN
21
Nataša Sedej: Zvezdno okno (otvoritev kiparske razstave)
18:00 - 20:00
JAN
24
Draveljski duhovni večer: Jasličarstvo
20:00 - 22:00
Video objave
[Odmev tedna] Bojan Požar: Rdeči škornji Urške Klakočar Zupančič
18. 1. 2025 ob 1:09
Odmev tedna – dr. Sebastjan Jeretič: »Svoboda je lagala slovenski javnosti.«
11. 1. 2025 ob 9:30
Izbor urednika
[Odmev tedna] Bojan Požar: Rdeči škornji Urške Klakočar Zupančič
18. 1. 2025 ob 1:09
Odmev tedna – dr. Sebastjan Jeretič: »Svoboda je lagala slovenski javnosti.«
11. 1. 2025 ob 9:30
Domovina 182: Bodo luksuzne vile neobdavčene?
8. 1. 2025 ob 6:00
5 komentarjev
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
SLOVENIJA IN EVROPA STA STOLETJA PREŽIVELI BREZ STIKA Z RUSIJO.
V TEJ VOJNI ne gre za vprašanje ENERGIJE, SUROVIN pač pa za MORALO, ETIKO !
Tako relativno malo surovin, energije kot je porabimo v Sloveniji se dobi kjerkoli !
TA "ENERGIJA, SUROVINE" ITD. JE TEMA ZA URADNE GOSPODARSTVENIKE,
kar pa niče od nas na tem OK portalu Domovine - nikakor - NI.
Mene bolj zanima, kako bo Putin opravičl TISOČE V TANKIH SEŽGANIH SINOV - ruskim materam. In - kako bo pravim Ukrajincem povrnil vso škodo povzročeno s to vojno. To so debate vredne teme,, mar ne ? L.r. Janez KK
rasputin
Janez Kepic Kern, sankcije proti Rusiji so zatresle ves svet. Tvoje razlaganje, da stoletja nismo imeli opravka z Rusijo, je navadna neumnost. Prvič, ni res, ker je Rusija bila od vedno del Evrope, in drugič tudi če bi to bilo res v preteklosti, to vsekakor ne drži danes. Evropa in Slovenija sta življenjsko odvisni od rsukih energentov in surovin. V nobeni vojni ne gre za moralo. Če bi šlo za moralo, vojn ne bi bilo, ker je vojna sama po sebi globoko nemoralna. Gre za interese. Vojna v Ukrajini je ameriška proxy vojna zoper Rusijo. Izzvala jo je Amerika zaradi svojih interesov po svetovni hegemoniji in svetovni dominaciji. Če že iščeš moralo v tej peklenski zgodbi, se obrni najprej na Bidena, ki je vodil puč v Ukrajini leta 2014, ki predstavlja začetek vojne v Ukrajini. Puč je namreč sprožil državljansko vojno na etnični podlagi, ki je prerasla v vojno med Rusijo in Ukrajino. To vojno ima na vesti Amerika in Biden osebno.
rasputin
Tragikomično je, da se Amerika, ki nas je s svojo militantno rusofobično politiko pahnila v položaj, ko naj ne bi več smeli koristiti ruskih energentov, sama ne drži tega in še naprej oziroma že spet od Rusije kupuje plin, nafto, umetna gnojila, hrano...
Kdaj bomo spoznali, da je razkol Evrope z Rusijo toliko kot gospodarski samomor? Evropa bo zapravila vse svoje konkurenčne prednosti, ki jih je bila deležna zaradi bližine poceni ruskih energentov in drugih surovin, deindustrializacije Evrope pa se bo pospešeno nadaljevala, saj se bodo podjetja selila v svetovne regije s poceni energijo in stabilnimi energetskimi sistemi.
Evropski politiki niti marionete niso, so navadni pajaci, saj se niti Amerika ne drži svojega rusofobičnega evangelija. Quod Licet Iovi non Licet Bovi? Kar se spodobi Jupitru, se ne spodobi volu?
Friderik
Človek bi politikom svetoval, naj se špeglajo po Madžarski. Orban je dober politik. Ta ni izdal svojega naroda zato, da bi bil všeč Sorošu. Ali Indiji. Ali ZDA, ki sedaj na veliko kupuje rusko nafto.
APMMB2
Energetska kriza je,je pa napihnjena in lastniki energentov razmere izkoriščajo v svoj prid. Šok se bo umiril in cene bodo padle, sveda pa na na nizke ravni,kakršne so bile pred krizo.
Vzrokov je več, eden bistvenih pa je ta, da se je Evropa napajala iz najugodnejših napajališč, sedaj bo potrebno poiskati druge vire, ki bodo dražji.
Slovenija se bo morala prilagajati ostalim evropskim državam. Glede na majhnost porabe ni bojazni, da bi izpadla iz evropskega povprečja. Res pa je, da bo energija dražja.
V Sloveniji imamo še dodaten problem. Nujno moramo sprejeti oločitev o gradnji nove jederske elektrarne. Vsi izračuni kažejo na to, da je ta vir trenutno najsprejemljivejši.
Potrebno pa je tudi vedeti, da s takojšno odločitvijo lahko prve kilovate lahko pričakujemo čez deset let. Zato ne smemo odlašati. Drugo dejstvo je, da je potrebna temeljita rekonstrukcija elektrodistibucijskega omarežja Gre torej za zelo velike investicije, zato bo potrebno k reževanju te problematike pripustiti poštene ljudi. Sedaj so dolgoprstneži pospravili doberšen del dobičkov. Kam so odtekli bi bilo dobro preveriti, da se prepreči nadaljnje odtekanje.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.