Študijski dnevi Draga 2023: od ukvarjanja z bratstvom med ljudmi in idejami ter umetno inteligenco do inovacij in trajnostnega razvoja

Pretekli vikend so na Opčinah v bližini Trsta potekali že 58. Študijski dnevi Draga. Gre za eno najstarejših redno organiziranih srečanj intelektualcev na Slovenskem, ki ga organizira Slovenska prosveta, organizacija katoliških prosvetnih in kulturnih društev na Tržaškem. Od leta 1966, ko so bili dnevi prvič organizirani, je dogodek pomembno vplival na razvoj ideje o samostojni in demokratični Sloveniji, priljubljenost dogodka pa ga ohranja tudi po doseženem cilju, vse do danes, ko prvi konec tedna v septembru združuje tako Slovence iz matice kot zamejce ter Slovence iz diaspore.

Letos so se zbrali pod geslom, ki je citat papeža Frančiška: »Ko ljudje in družbe izberejo bratstvo, se spremeni tudi politika.« Predavanj, okroglih miz in diskusij se je udeleževalo od 50 do okoli 200 udeležencev. Med njimi so prevladovali starejši iz Slovenije in zamejske okolice, vendar je »Draga mladih«, kot poimenujejo predavanje s temo, pomembno zlasti za mlade, bilo deležno tudi udeležbe mlajših, predvsem študentov in mladih v poklicu.

Vsaj ene od razprav so se udeležili številni ugledni gostje, med njimi predsednik Društva slovenskih izobražencev Martin Brecelj, senatorka Tatjana Rojc, deželni svetnik Mark Bezani, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenja Dobrina, predsednik prve slovenske demokratične vlade Lojze Peterle, član te vlade Igor Omerza, predsednik Narodnega sveta Koroških Slovencev Zdravko Inzko, predsednik sveta slovenskih organizacij Valter Bandelj, nekdanji veleposlanik Tomaž Kunstelj ter priznani novinar Jože Možina.

Enrico Trevisi: Bratstvo med ljudmi ni ideja, je dejstvo

Osrednja oseba prve razprave je bil novi tržaški škof msgr. Enrico Trevisi, ki je govoril o tem, kakšno bratstvo je v današnjem svetu realno. Vprašanje je bilo zastavljeno predvsem v kontekstu izzivov, ki jih imamo v sodobni družbi, ki kristjane pogosto postavljajo v dilemo. Tako je bilo med drugim poudarjeno, da smo bratje vsi kot Božji otroci ter smo to ne glede na to, ali se med sabo pobijemo, kot je Kajn ubil Abela, saj sta bila tudi ona dva še vedno brata. Kot je dejal papež Frančišek, smo spodbujeni k temu, da smo v politiki aktivni in širimo bistvene vrednote, hkrati pa vse poskušamo razumeti brez agresivne komunikacije ter s tem tudi ne spodbujamo občutka osamljenosti. Bistvena je solidarnost, ki jo dolgujemo vsem, zlasti pa mladim, da jim pomagamo odrasti in najti vlogo v svetu. Poudaril je tudi, da kristjani v politiki ne potrebujejo enakega mnenja, saj so lahko pogledi raznoliki, a še vedno stremijo k rešitvam problemov, ki niso omejeni na levo in desno.

Posebej so se dotaknili vprašanja ran, ki še vedno kot posledica zgodovine obstajajo na Tržaškem. Bratstvo je dejstvo in naloga, kar zadeva tako obe avtohtoni skupnosti kot tudi vsako družino. Raznolikost je bogastvo, ki ga je treba ceniti. Potrebno je izstopiti iz kletke prejšnjih generacij, tudi s tem, da sprejmemo svoje napake.

Draga mladih s ključno temo za prihodnost – umetno inteligenco

Draga mladih v soboto dopoldne je razpravljala o umetni inteligenci in izzivih oz. vprašanjih, ki iz nje izhajajo zdaj, ko je kot ChatGPT v velikem obsegu prodrla v laično javnost. Poznavalci umetne inteligence z raznoraznih inštitutov ter tudi nekateri pedagogi so govorili o trenutnem stanju ter prihodnosti umetne inteligence, posebej še z ozirom na šolstvo. Velik poudarek je bil na tem, da se je ni treba bati, saj tako kot ostale tehnologije preteklosti tudi danes kljub določenim tveganjem predstavlja dobrodošel napredek, ki ga bo pač treba koristno integrirati v naša življenja. V šolstvu bo to pomenilo izziv za to, da se nanj prilagaja pravočasno. Zaradi demokratične narave šolstva, ki zahteva dolgotrajna usklajevanja, so v šolah vedno nekaj let v zaostanku pri prilagajanju, kar predstavlja še nerešen izziv. Enako velja za celotno družbo oz. družbeno-politično področje, kjer zakonodaja za to področje šele začenja obstajati.

Uspešni podjetniki o receptu za uspeh in trajnostnem razvoju

O inovaciji in trajnostnem razvoju so govorili trije izrazito uspešni in v svetu dobro priznani in poznani slovenski podjetniki – dr. Aleš Štrancar iz podjetja Sartorius BIA Separations, tržaški Slovenec Edi Kraus, ki je po investiciji v Sloveniji italijanskega podjetja Julon postal njegov direktor in bil večkrat nagrajen, ter Marko Pleško, soustanovitelj in direktor podjetja Cosylab in svetovno znani strokovnjak na področju jedrskih pospeševalnikov in zdravljenja raka s pomočjo delcev.

Potrebnost trajnostnega razvoja pomeni dodatna tveganja pri inovacijah in investicijah, kar pomeni še posebej velik izziv za majhen trg, kot je Slovenija. Kljub temu so vsi gostje bili jasno enotni, da je s trdim delom in pripravljenostjo do tveganja tudi pri nas mogoče doseči zgodovinske uspehe, kar so sami dokazali s svojimi zgodbami. Odnos do okolja je ključen, ga pa moramo živeti v vsakdanjem življenju.

Podjetja, ki delujejo po okoljskih predpisih, niso dovolj. Poudarjena je bila tudi disociacija s slovensko državo, od katere uspešni podjetniki, kot so gostje, ne pričakujejo več veliko in si želijo vse manj vmešavanj države. Glede financiranja s strani bank so imeli nekoliko mešana mnenja, saj so imeli nekateri pozitivnejše izkušnje kot drugi, vendar v nobenem primeru slednje niso ključen igralec pri razvoju inovacij.

Peterlinova nagrada Sergiju Pahorju

Sledila je podelitev 12. Peterlinove nagrade, ki jo je prejel Sergij Pahor, bivši predsednik Društva slovenskih izobražencev, ki je pomemben tvorec slovenskega kulturnega napredka v zamejstvu, bil pa je tudi udeleženec prvih Študijskih dni Draga 1966 in do danes ostaja eden njihovih osrednjih nosilcev. Rojen v Trstu je vedno ohranjal in zagovarjal temeljne vrednote krščanstva, slovenstva in demokracije ter vedno delal za slovensko samostojnost in demokracijo. To mu je in mu še vedno posebej uspeva s Ponedeljkovimi večeri, ki jih že desetletja prirejajo v središču Trsta ter s tem tržaški center ohranjajo (tudi) slovenski. Leta je bil tudi mlajši sodelavec profesorja Jožeta Peterlina, po katerem nagrada nosi ime.

Sklepni dogodek je bila razprava z uglednima gostoma dr. Žigo Turkom in dr. Igorjem Lukšičem, ki sta prestavljala svoje poglede na politično levico in desnico. Vrhuncu primerno je ta razprava imela najvišjo udeležbo, vključno s prepoznavnimi gosti, daleč največ pa je imela tudi gledalcev preko prenosa na YouTubu. To razpravo povzemamo podrobneje v naslednjem članku.