Tajvanska identiteta kot zavračanje avtoritarnega političnega sistema

Vir: Pixabay

V začetku leta so na Tajvanu potekale volitve, ki so prišle v času naraščajočih geopolitičnih napetosti med Pekingom in Washingtonom. Kljub opozorilom Kitajske je na volitvah zmagal kandidat, ki mu Peking nasprotuje. 

Zmagovita stranka se zavzema za ločeno identiteto Tajvana in zavrača ozemeljske zahteve Kitajske. Kako bi volitve lahko vplivale na geopolitično situacijo v regiji ter kaj se lahko iz njih naučimo o razvijajoči se tajvanski identiteti? 

Tajvanski volivci so 13. januarja izvolili predsedniškega kandidata vladajoče demokratične napredne stranke (DPP) Lai Ching-teja. Laijeva stranka, ki se zavzema za ločeno identiteto Tajvana in zavrača ozemeljske zahteve Kitajske, se je potegovala za tretji zaporedni štiriletni mandat, kar je v sedanjem tajvanskem volilnem sistemu brez primere. 

Lai je premagal Hou Yu-iha iz nacionalistične stranke, znane tudi kot Kuomintang ali KMT, ki si prizadeva kratkoročno zmanjšati napetosti s Kitajsko in dolgoročno združiti Kitajsko pod Republiko Kitajsko. Tretji kandidat, Ko Wen-je iz novoustanovljene Tajvanske ljudske stranke, je pozval h koncu ideoloških argumentov in pragmatičnemu pristopu k odnosom s Kitajsko, ki bi koristil vsem. 

Vendar pa je zaradi razočaranja javnosti nad domačimi problemi, kot so visoki stroški stanovanj in stagnirajoče plače po osmih letih vladanja, DPP izgubila večino v parlamentu, kar bo otežilo Laijevo delo pri sprejemanju zakonodaje. 

Kitajska je pred volitvami Laija obsodila kot nevarnega separatista in prebivalce Tajvana pozvala, naj se pravilno odločijo, hkrati pa je opozorila na "izjemno škodljivost linije DPP za neodvisnost Tajvana". Prav tako so večkrat zavrnili Laijeve pozive k pogovorom. 

A kitajski urad za tajvanske zadeve je v svojem odzivu na Laijevo izvolitev vseeno poudaril, da bo Kitajska sodelovala z "ustreznimi političnimi strankami, skupinami in ljudmi" iz Tajvana, da bi spodbudila izmenjave in sodelovanje ter "nadaljevala s prizadevanji za miren razvoj odnosov čez morsko ožino kot tudi cilja ponovne nacionalne združitve". 

Za natančnejši pregled zgodovine Tajvana in njegovih odnosov s Kitajsko si lahko preberete naš prispevek Lekcije iz Ukrajine za Kitajsko in ZDA, ko gre za Tajvan

Tajvanci so izbrali ohranjanje statusa quo 

"Poleg množice domačih vprašanj so Tajvanci v bistvu izbirali, ali se bo njihov narod približal celinski Kitajski ali pa si bo še naprej prizadeval za močne odnose z Združenimi državami in Zahodom," pravi David J. Keegan, izredni predavatelj na programu kitajskih študij na Šoli za napredne mednarodne študije Johna Hopkinsa. 

Kot je prepričan, Laijeva zmaga obljublja vsaj še štiri leta neomajne avtonomije Tajvana, ki vztraja pri nadaljnji ločitvi od Kitajske. Potrjuje tisto, kar že leta kažejo raziskave tajvanske identitete in upanja za njihovo politično prihodnost – da se Tajvanci vedno bolj opredeljujejo kot Tajvanci in ne kot Kitajci in da želijo politično prihodnost, ločeno od Kitajske. Kitajska je upala, da bo Tajvanu v kratkem vladala KMT, zavezana prilagajanju s Kitajsko, vendar so se ti upi razblinili. 

“Pazite se medijskih komentarjev, ki opozarjajo na naraščajočo nevarnost konflikta čez ožino zaradi izidov volitev na Tajvanu 13. januarja. Čeprav je res, da bi Peking raje imel drugačen izid kot izvolitev Lai Ching-teja, samo to dejstvo ne povečuje tveganja vojne,” pa pravi Ryan Hass, direktor kitajskega centra in katedre za tajvanske študije na Inštitutu Brookings. 

Sam meni, da so volitve pokazale, da velika večina Tajvancev raje ohranja status quo. Zaradi volilnih rezultatov Lai nima mandata za spreminjanje statusa Tajvana, njegova politična stranka pa ni sposobna doseči takšnega izida. 

Center za strateške in mednarodne študije pa medtem poroča, da je pred volitvami Bidnova administracija z besedami in dejanji jasno pokazala, da Bela hiša nima nobenih preferenc glede volilnih rezultatov. To je dolgoletna politika ZDA in je pomembna za zagotavljanje prostora ljudem na Tajvanu, da se sami odločijo, kako želijo, da se jim vlada. Seveda so različni kandidati ponudili različne vizije o tem, kako želijo vladati Tajvanu, vendar so vsi trije kandidati na svoj način poskušali ohraniti status quo čez ožino, kar ostaja tudi prevladujoč interes ZDA.   

Tajvanska identiteta kot zavračanje avtoritarnega političnega sistema

Raziskovalni Center Pew je lani preučeval, kako se ljudje na Tajvanu počutijo glede lastne identitete, pa tudi, kako gledajo na Kitajsko.  

Medtem ko kitajska vlada gleda na Tajvan kot na odcepljeno provinco, le 3 % ljudi na Tajvanu meni, da so predvsem Kitajci. Skoraj trije od desetih (28 %) se imajo tako za Tajvance kot za Kitajce, vendar jih daleč največji delež (67 %) sebe vidi predvsem kot Tajvance.  

Za odrasle v Tajvanu, mlajše od 35 let, je še posebej verjetno, da se identificirajo samo kot Tajvanci (83 %). Čustvena navezanost na Kitajsko je medtem pogostejša pri starejših odraslih.  

To, da se vse več ljudi na Tajvanu opredeljuje za Tajvance, in ne za Kitajce, je delno posledica politike Pekinga, v The Diplomat trdi Zhuoran Li.  

“Problem identitete je najpomembnejše vprašanje v tajvanski politiki, ki zavzema osrednjo vlogo tako v predsedniških kampanjah kot v odnosih čez ožino. V zadnjih letih je prišlo do opaznega upada kitajske identifikacije na Tajvanu. Ta upad je posledica monopolizacije kitajske identitete s strani Ljudske republike Kitajske (LRK) od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Cilj Pekinga je uporabiti kitajski nacionalizem in kulturno privlačnost, da bi Tajvan približal celini. Vendar ima obratni učinek, saj odriva Tajvan; Tajvanci iščejo alternativno identiteto, da bi pokazali svojo drugačnost od LRK.” 

Danes različne identitete ostajajo v ospredju razlik med državama. LRK pa mora razumeti razvoj identitete v Tajvanu, če želi oblikovati uspešno tajvansko politiko. Trenutna tajvanska identiteta je namreč zavračanje avtoritarnega političnega sistema LRK in ne zavračanje Kitajske kot kulturne entitete; zatiranje Hongkonga od leta 2019 je to zavračanje še poslabšalo. Nadaljnja monopolizacija kitajske identitete s strani Pekinga samo odriva tajvansko družbo in sili tajvansko javnost, da najde alternativni način izražanja svoje identitete, zaključi Zhuoran. 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike