»Terorizem najbolj boleče udari tam, kjer najmanj pričakujemo«

V Sloveniji je medresorska delovna skupina za protiterorizem (MDS-PTR) oktobra lani dvignila stopnjo teroristične ogroženosti države z nizke na srednjo, kar pomeni, da obstaja možnost, da bi se nasilno teroristično dejanje zgodilo. Šlo naj bi za začasen dvig, takrat so pojasnili, da zaradi zaostrenih varnostnih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu. 

Kar se teroristične ogroženosti tiče, Slovenija sodi med relativno varne države – na indeksu oziroma lestvici globalnega terorizma Inštituta za ekonomijo in mir (IEP) naše države praktično ne najdemo. Če gledamo globalno, pa je slika nekoliko drugačna. Po Hamasovem pokolu število terorističnih zarot in napadov raste, po poročanju tujih medijev je bilo v Zahodni Evropi 7. oktobra zabeleženih sedem napadov in 21 poskusov ali načrtovanih napadov. Leta 2023 se je število smrtnih žrtev zaradi terorizma povečalo za 22 odstotkov – na 8.352 smrtnih žrtev – in je zdaj na najvišji ravni od leta 2017.  

Pred vojno v Gazi je bilo zarot islamističnih skrajnežev v Evropi vse manj, Europol je zabeležil, da so države članice leta 2020 prijavile 56 napadov, leto kasneje 18 napadov in v letu 2022 28 napadov – v številu so zajeti tako izvedeni napadi kot tudi neuspešni in preprečeni. V letnem poročilu o trendih terorizma (TE-SAT) najdemo še podatek, da so leta 2022 13 od 16 izvedenih napadov zakrivili levičarski in anarhistični teroristi, dva napada so izvedli džihadistični teroristi, enega pa so pripisali desničarskemu teroristu.  

Športni dogodki in koncerti

Spomnimo le na nekaj primerov: kmalu po letošnjem napadu na koncertno dvorano na robu Moskve, kjer je bilo marca ubitih 145 ljudi, je Islamska država pozvala k nadaljnjemu nasilju v Rusiji in drugod po Evropi. Kot možne tarče naj bi označili vrhunske športne dogodke, ki so potekali poleti, vsaj en napad je bil preprečen. 

V začetku avgusta so na Dunaju zaradi groženj terorističnega napada odpovedali težko pričakovane koncerte pevke Taylor Swift. Policija je prijela 19-letnika, ki naj bi na enem od treh koncertov načrtoval samomorilski napad; nameraval je zapeljati v množico, pripravljeno je imel tekoče eksplozivno sredstvo. Po poročanju tujih medijev je džihadistični skupini Islamska država obljubil zvestobo zgolj kakšen mesec pred tem dogodkom.  

Nedavno je prišlo do napada z nožem v nemškem mestu Solingen, v katerem so bili ubiti trije ljudje, osem pa jih je bilo ranjenih. Kot smo pred kratkim poročali, je odgovornost prevzela Islamska država. Policija je v povezavi s tem napadom aretirala 15-letnika, ki je morda vedel za napad, preden se je zgodil. Napadalec, sicer nezakoniti migrant iz Sirije, se je kasneje predal sam. Na isti dan sta pred sinagogo v južni Franciji eksplodirala dva avtomobila, ranjen je bil policist, osumljenec pa naj bi mahal s palestinsko zastavo. 

Volkovi samotarji 

Europol opozarja, da bodo v prihodnosti večino terorističnih napadov v EU izvedli samostojni akterji, pri čemer bo islamistični terorizem največja grožnja v Zahodni Evropi. Nekdanji direktor OVS MORS Boštjan Perne nam je pojasnil, da se je obveščevalna skupnost v zadnjih letih povezala, poleg tega je postala tehnološko bistveno bolj napredna tudi pri prestrezanju kodiranih sporočil.  

Europol opozarja, da bodo v prihodnosti večino terorističnih napadov v EU izvedli samostojni akterji. 

»Zelo zelo težko je delovati organiziranim terorističnim skupinam, ki so prej komunicirale na primer prek Telegrama,« je prepričan Perne, ki dodaja, da so obveščevalne službe zelo pozorne in da zelo dobro delujejo. Spremljajo radikalizacije na spletu, kar je bilo razvidno pri preprečitvi napada na Dunaju. Če se na spletu pojavi kakšna sumljiva komunikacija, je taka skupina zaznana. »Po drugi strani pa samoradikalizacija in izvedba napada z nožem ne terja komunikacije, in ker gre za samotarje, pogosto ni nobenih indicev, da se pripravlja napad,« je nekdanji svetovalec ministra za obrambo opisal enega od razlogov, zakaj smo vedno bolj pogosto priča delovanju »volkov samotarjev«. Da se posameznik pripravlja na napad, pogosto ne vedo niti njegovi najbližji.  

Europol sicer razmišlja tudi o možnosti, da volkovi samotarji morda le niso tako zelo osamljeni, saj je proces novačenja in radikalizacije organiziran. Je pa zanimiv podatek, da je, po poročanju medija El Mundo, v Španiji pod nadzorom več kot 300 volkov samotarjev. Visoko število gre pripisati dejstvu, da je to tranzitna država na poti številnih radikalcev iz Severne Afrike v Evropo.  

Širjenje spletne propagande in njen potencial za radikalizacijo sta ključnega pomena. Ob tovrstni propagandi so lahko tudi ljudje brez predhodnih ali neposrednih povezav s terorizmom izpostavljeni radikalnim vsebinam in idejam. Po oceni Europola teroristične mreže na tak način lahko ciljajo na ranljive posameznike in z njimi manipulirajo, da zagrešijo teroristična dejanja kot samostojni akterji, ki so le na videz sami, v resnici pa služijo ciljem večjih mrež. Zaskrbljujoče je, da je vse večje število mladih, ki so izpostavljeni teroristični propagandi na spletu. Tako napade načrtujejo celo mladoletniki. 

Ali so volkovi samotarji bolj nevarni od organiziranih skupin, smo vprašali obramboslovca in dekana Fakultete za družbene vede dr. Iztoka Prezlja. »Bolj nevarne so dlje časa trajajoče organizirane tvorbe, ki pa jih je policijsko in obveščevalno lažje penetrirati,« nam je pojasnil in dodal, da so organizacije nevarne tudi zato, ker je njihovo ravnanje povezano z nekimi relativno pričakovanimi prognozami. »Posamezniki pa so nevarni, ker so izven terorističnega sistema. Volkovi samotarji so odgovorni za bistveno bolj odmevna dejanja, ker popolnoma presenetijo vse, še celo same teroristične organizacije,« je še dodal in spomnil na napad na Norveškem, ki ga je izvedel Anders Behring Breivik in pri tem ubil 77 ljudi. »Uporabljajo drugačen način radikaliziranja, ne toliko z osebnim stikom, ne toliko s članstvom v teroristični organizaciji, ampak preko interneta,« je Prezelj opisal novejšo in težje zaznavno obliko (samo)radikalizacije ter opomnil, da splet ni samo vir koristnih informacij, ampak tudi vir številnih škodljivih in nevarnih informacij. Sodobne metode komuniciranja so drugačne. Ker komuniciranja prek elektronske pošte ni težko prestreči, komuniciranje poteka v kodah, uporabljajo se kriptirani komunikacijski sistemi, črni splet, pošiljanje metapodatkov. Ob tem je Prezelj sicer opozoril, da tudi stari načini komuniciranja ne zamrejo. 

Leta 2022 so največ napadov izvedli levičarski in anarhistični teroristi. 

V času hladne vojne je bilo največ ideološkega terorizma, torej ekstremno levega in ekstremno desnega. Po koncu hladne vojne, sploh pa z vzponom Al Kaide in Isisa pa se je začel primat islamističnega terorizma, torej oblike verskega terorizma. »Zdaj pa je situacija nekako bolj izenačena,« je ocenil Prezelj. Podatki Europola sicer kažejo, da so leta 2022 največ napadov izvedli levičarski in anarhistični teroristi. »Statistika na področju terorizma ima kar nekaj metodoloških težav, obstajajo države, ki določenega tipa terorizma nekako ne želijo klasificirati kot terorizem in jih klasificirajo kot neka neteroristična kazniva dejanja,« je na tem mestu opozoril Prezelj in nadaljeval, da so na drugi strani tudi države, ki zaradi nekaterih političnih razlogov marsikatero kaznivo dejanje po nepotrebnem označijo za teroristično. Statistike so tako lahko precej problematične. Po besedah dekana so Europolova poročila sicer med najboljšimi. 

V času hladne vojne je bilo največ ideološkega terorizma, torej ekstremno levega in ekstremno desnega, po koncu hladne vojne pa se je začel primat islamističnega terorizma. 

Položaj v Sloveniji 

Kakšne so razmere v Sloveniji? Slovenija je mala država, religijsko in etnično dokaj homogena in po besedah dekana FDV očitno vendarle znamo reševati ključne težave, čeprav zaradi dnevne politike morda nimamo tega občutka. Tako smo bili pretežno izvzeti iz tega trenda terorizma. Hkrati smo se imeli priložnost učiti od drugih držav, si izmenjevati podatke preko sistemov EU, uvesti rešitve tujih držav, upoštevati njihove izkušnje. 

Prezelj je ocenil, da Slovenija na splošni ravni ni slabo pripravljena, vsak organ ima svojo protiteroristično nalogo. Kljub dobri pripravljenosti pa gotovo obstajajo scenariji, ki jih nobena država ne pričakuje. »Narava terorizma je, da najbolj boleče udari tam, kjer najmanj pričakujemo,« je Prezelj sklenil misel, da ne moremo zgraditi varnostnega sistema, ki bi bil prisoten v vseh vidikih našega življenja. Podobno meni tudi Perne, ki poudarja, da so naše obveščevalne službe dobro vpete v širši obveščevalni aparat, kar je v fazi načrtovanja ključnega pomena. Neposredno nismo ogroženi, levičarski, desničarski in verski terorizem je pri nas prisoten zgolj v nekih sporah in je zaenkrat pod kontrolo. Naš varnostni sistem se bo moral navaditi živeti s terorizmom, je realen Perne. Po njegovih besedah se izkazuje, da bo v Evropi organiziranega terorizma manj, ker obveščevalni aparat dobro deluje, bo pa vse več spontanega terorizma, ki je na primer lahko izveden ob robu nekih demonstracij.  

Zelo veliko je odvisno tudi od tega, kaj se bo dogajalo na Bližnjem vzhodu. »Tudi družbeni konflikt je vse večji, marsikje niti ni več neke zmerne sredine, ampak se družba radikalizira, gre v levo ali desno, vedno bolj ekstremno,« je obramboslovec opomnil, da v tako polarizirani družbi slej ko prej pride do oboroženega konflikta ali terorizma. Prezelj se strinja, da radikalizacija v eno smer povzroča radikalizacijo v drugo smer. V državah so družbe vedno bolj razklane, vse več je ekstremnih glasov. »Če imamo na eni strani opcijo, ki z nasiljem dosega svoje cilje, bomo slej ko prej tudi na drugi strani dobili enako radikalno opcijo,« je napovedal in pojasnil, da je to paradoks človeške narave, proti kateremu se borimo na racionalni ravni, ampak ne moremo iz te spirale. Družbe se bolj bojijo groženj, ki prihajajo od zunaj, v resnici pa smo najbolj ranljivi za grožnjo, ki prihaja od znotraj, iz naše lastne družbe – lahko pride tudi do državljanske vojne.  

»Na tej časovni točki se moramo ustaviti in kot družba vprašati, kaj počnemo samim sebi, kako se vedemo drug do drugega, kako rešujemo medsebojne notranje težave – to pove največ o tem, kaj smo, ali smo človek človeku žival,« je pogovor sklenil nekdanji predavatelj nacionalne in mednarodne varnosti na Poveljniško-štabni šoli Slovenske vojske. 

Iztok Prezelj: »Če imamo na eni strani opcijo, ki z nasiljem dosega svoje cilje, bomo slej ko prej tudi na drugi strani dobili enako radikalno opcijo.« 

(D165, 22-24)