Težko se je iti integracijo, če imamo 30 odstotkov otrok, ki ne razumejo jezika učiteljice
- 8. 4. 2024 ob 13:30
- 22 komentarjev
Slovenske osnovne šole, sploh tiste v mestnih občinah, se soočajo z vedno večjo problematiko težav pri učenju tujejezičnih otrok, predvsem tistih s Kosova. Lani so tako v Novi Sloveniji predlagali nekaj sprememb Zakona o osnovni šoli, ki pa v Državnem zboru niso dobile dovolj glasov.
Kako je ta problematika vidna, smo povprašali Ireno Dolenc, profesorico na srednji šoli, sicer idejno vodjo prej omenjenih sprememb. Problem pa je vedno večji tudi v vrtcih, kar dokazuje zapis mame iz vrtca v Žalcu, ki smo ga prejeli v uredništvu.
Lanske spremembe Zakona o OŠ Nove Slovenije niso bile sprejete
Lansko leto so v opozicijski Novi Sloveniji predlagali nekaj sprememb Zakona o osnovni šoli. Nanašale so se na vedno večje težave pri učenju tujejezičnih otrok v slovenskih šolah in vrtcih. V lanskem šolskem letu je bilo namreč vpisanih 16.636 otrok s tujim državljanstvom (oziroma 8,6 odstotka vseh osnovnošolskih otrok), kar je približno štirikrat več kot pred 10 leti (takrat jih je bilo 4097). Mnogi izmed njih slovenščine ne razumejo, vedno več pa je osnovnih šol, ki se soočajo z velikimi težavami, kako take otroke vključiti v pouk.
Po predlogu bi otroci, katerih materni jezik ni slovenščina, pred vključitvijo v šolo opravljali preizkus slovenščine, prilagojen njihovi starosti. Če bi ga opravili, bi se vpisali v šolo, v nasprotnem pa bi se vključili v pripravljalnico.
Ta bi trajala eno šolsko leto, njen program pa bi obsegal učenje slovenskega jezika in slovenske kulture. Otrok bi v času pripravljalnice obiskoval tudi predmete šport, likovna in glasbena umetnost, po presoji ravnatelja pa tudi druge dejavnosti. Pripravljalnico bi lahko glede na potrebe organiziralo tudi več šol skupaj.
Predlog na koncu seveda ni bil sprejet, v koaliciji pa so to obrazložili s tem, da bi s tako ureditvijo priseljenske otroke spravili v neenakopraven položaj v primerjavi s slovenskimi vrstniki. Ureditev za priseljenske osnovnošolske otroke pa naj bi bila po mnenju koalicije tudi že dovolj dobro postavljena.
Problem je največji v osnovnih šolah in triletnih srednjih šolah
Pogovarjali smo se z Ireno Dolenc, srednješolsko profesorico na programu ekonomski tehnik, sicer pa predsednico kranjskega mestnega odbora Nove Slovenije in dolgoletno kranjsko občinsko svetnico. Dolenčeva je bila tudi pobudnica lanskoletne novele Zakona o osnovni šoli. Kot je povedala, je v Kranju problem s priseljenskimi otroki večji kot drugje po Sloveniji. Pred kakšnimi sedmimi leti se je situacija v Kranju opazno poslabšala, Dolenčeva pa je dobila skupino somišljenic, ki so imele na razpolago določeno število ur za učenje tujcev. Kot so povedale, priseljenskih otrok v tem času ni mogoče dovolj kvalitetno naučiti jezika.
Večina teh otrok je prvo leto ponavljala razred, marsikdo pa je bil tudi v drugem letu neuspešen. Dolenčeva je pred sedmimi leti delala v medgeneracijskem centru, kjer so vodili program za različne skupine, tudi priseljence. Imela je stika tudi z mamami teh učencev. Določenih delavnic so se udeleževale. Tiste mame, ki so prihajale, so bile žene mož, ki so bili liberalnejši in so jih nanje spustili. Treba je vedeti, da gre tu za kulturne razlike, je za naš medij povedala Dolenčeva. Nam je normalno, da če se priseliš v Nemčijo, se naučiš jezika, greš na vse možne tečaje. Pri njih je pa žena tista, ki je doma, mož ji mora dovoliti, dodaja.
Število učencev z albansko govorečega področja se je z leta v leto močno povečevalo. V Kranju je ta problem zelo pereč, dodaja Dolenčeva. Problem albanščine je še v tem, da sploh ni podobna slovenščini, in ti otroci se najtežje naučijo jezika. Zakon določa, da morajo imeti učenci ne glede na to, od kod prihajajo, enako število ur, da se naučijo slovenščine. Rešitev je bila, da so jih »vzeli« od pouka in jih dodatno izobraževali, a so učenci s tem marsikaj zamudili.
Dolenčeva je tudi prostovoljka Karitasa in je situacijo poznala že preden se je zaposlila v šolstvu. Najprej je delala v osnovni šoli, ki ima malo število priseljencev. Če je v razredu en priseljenski otrok, se da veliko narediti. Kot pa je za naš medij povedala Dolenčeva, ima hčerko, ki je v razredu, kjer je takih otrok 6, kjer ustaljeni načini učenja jezika odpovejo. Težko je delati na integraciji, če imamo 30 % otrok, ki ne razumejo jezika učiteljice, dodaja. Problem pa obstaja tudi v triletnih srednjih šolah. Če so v teh še prosta mesta, jih lahko zapolnijo tudi priseljenci. Tako učenci pridejo v srednje šole z dokončanim spričevalom osnovne šole iz Kosova in se lahko vpišejo v 1. letnik srednje šole.
Kot meni Dolenčeva, tudi poslanci iz koalicije vedo, da je to problem. Na trenutke pa deluje, kot da jim ne bi privoščili izobrazbe. Če ne znaš jezika, se ne moreš izobraževati. V Kranju je Dolenčeva navdušila tudi mestni svet in župana Rakovca, ki je to prenesel na zvezo mestnih občin. Tam so spremembam vsi naklonjeni, ker imajo v teh občinah večje probleme kot na podeželju. Dolenčevo je še posebej podprl ravnatelj na OŠ Stražišče. Dolenčeva je še dodala, da bo šlo vse skupaj tako daleč, da se bo enkrat rešila. Tudi poslanci koalicije ne morajo več dolgo tiščati glave v pesek, je še povedala.
Tujci so del naše nove prihodnosti, a oni so tisti, ki bi se morali prilagajati naši kulturi
Pred kratkim smo v uredništvu prejeli tudi zapis mame iz Žalca, ki nam je povedala, da so strokovni delavci Vrtcev občine Žalec prejeli vabilo na srečanje oziroma izobraževanje s prevajalko albanskega jezika. Na njem so bili predstavljeni albanska kultura, njihov način življenja, navade in vrednote. Kot piše v vabilu, je izobraževanje priporočljivo, »kajti z drugo kulturo se vsakodnevo srečujemo, opolnomočenje pa nam olajša vzgojno-izobraževalno delo, prepreči morebitno stisko in nas okrepi«.
Kot je zapisala mama, se populacija tujih otrok v vrtcu znatno povečuje. Sama ima dva vrtčevska otroka, živijo pa v samem centru Žalca. Kritična je do tega, da predvsem mame ne hodijo v službo in živijo s socialnimi prispevki, ki jih plačujemo državljani. Po njenem mnenju gre pri prej omenjenem vabilu za povsem napačno strategijo. Absurdno se ji zdi, da so pripravili izobraževanje, kako čim bolje sprejeti in se prilagoditi tuji kulturo, namesto da bi bilo ravno obratno. Mama se sprašuje, kaj bo v prihodnosti. Tečaj tujega jezika za vse strokovne delavce, da se bodo lahko sporazumevali s starši in otroki, ali pa morda dvojezične table, njihovi verski obredi in prazniki?
Kot je še zapisala, to ni asimilacija tujcev, ampak asimilacija avtohtonega prebivalstva. Verjame sicer, da so tujci del naše nove prihodnosti, a da bi moralo do tega priti z njihovim prilagajanjem in ne prilagajanjem avtohtonega prebivalstva.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave
Avre ni več: ljudje na referendumu prizemljili Roberta Goloba
Proti pokojninski reformi tudi eden najbolj znanih kolesarjev
Protipravna zelena luč za novogradnjo ustavne sodnice Špelce Mežnar
Kaloh in Kordiš z enako idejo, kdo bo pobral politične točke?
Referendum kot plebiscit proti trenutni oblasti
Ekskluzivno za naročnike
Avre ni več: ljudje na referendumu prizemljili Roberta Goloba
Protipravna zelena luč za novogradnjo ustavne sodnice Špelce Mežnar
Referendum kot plebiscit proti trenutni oblasti
Prihajajoči dogodki
Ansambel Saša Avsenika in Firbci - Žur leta Pr' Pišek
14. grajski dnevi
Mednarodni dan muzejev na gradu Bogenšperk
Tečaj študijskega risanja in slikanja za otroke
Video objave
Izbor urednika
Okrogla in prenovljena: 200. številka tednika Domovina
22 komentarjev
Brandy Amerigo
Ne zganjati panike. Učitelji naj samo vztrajajo in govorijo slovensko. Otroci se tako najlažje naučijo. Moja hči se je tako naučila angleščine in kastiljanščine in to zadovoljivo za napredovanje že v enem letu. Starši pa naj s sabo pripeljejo prevajalca, če ne razumejo.
Jože Kurinčič
Priseljenci se morajo naučiti državnega jezika, če hočejo dobiti državljanstvo, in tudi če hočejo dobiti delo, pri katerem so pomembni stiki z ljudmi. Če hočemo to doseči, je treba te zahteve dosledno upoštevati. Najbolj pa je doslednost pomembna v šoli, kamor bi se morala vrniti meritokracija: za znanje pozitivna ocena, za neznanje negativna. Dosledno, ne glede na to, za koga gre. Dosledni naj bodo tudi pristojni, ki podeljujejo državljanstvo.
Za integracijo in boljše jezikovno znanje sta bili na političnem nivoju v zadnjem letu podana dva predloga: predlog NSi o uvedbi pripravljalnic in predlog vladne koalicije oz. Levice o uvedbi učenja maternega jezika za prišleke iz nekdanje Jugoslavije. Oba predloga sta bila zavrnjena, in to iz ideoloških razlogov. Nobene strokovne utemeljitve ni bilo za to, čeprav gre za izrazito strokovno vprašanje, pri katerem so odločilne podrobnosti. Predloga sta lahko komplementarna, če jih ne razumemo ideološko oz. političnobojevniško. Na terenu stvari niso tako črno-bele kot med politiki.
Mislim, da bi bilo izredno pametno na šolah z velikim številom otrok priseljencev uvesti pripravljalnice zanje in v njih učiti slovenski jezik in kulturo, vendar po primerjalni oz. kontrastivni metodi - s stalnim primerjanjem enega in drugega jezika in kulture. Taka metoda je posebno uspešna pri podobnih jezikih, kot so južnoslovanski jeziki. Najkvalitetnejše jezikovno znanje drugega jezika se lahko pridobi preko svojega maternega jezika.
Največ težav se na začetku pokaže predvsem pri albanskih otrocih, ker njihov materni jezik ni slovanski in je čisto drugačen od slovenščine. In če hočemo imeti izobražene otroke albanskih priseljencev, jim je treba ponuditi več jezikovnega pouka. Tudi njihovega maternega jezika. Če bodo znali oba jezika, bodo lahko boljši (uporabnejši) državljani. (Seveda velja to tudi za otroke drugih priseljencev.) Bati se, da bi v slovenskih šolah poučevali albanski, srbski … učitelji, je enako nesmiselno kot bati se učiteljev angleščine, ki prihajajo iz angleško govorečih dežel. Seveda je treba dosledno izvajati načelo, da je učni jezik v šolah v Sloveniji slovenščina in da mora zato vsak učitelj obvladati tudi slovenščino.
O tem, kdo bi plačal izobraževanje v neslovenskem maternem jeziku, pa je stvar dogovora med državami. Če gre za Albance, ima interes, da znajo njihovi izseljenci tudi albansko, tudi Albanija oz. Kosovo, kot ima Slovenija interes za to, da znajo slovenski izseljenci slovensko in zato plačuje učitelje v Nemčiji, Belgiji …
Sedaj se velikokrat srečujemo s polovičnim znanjem tako maternega jezika kot slovenščine – neko mešanico, ki je le napol uporabna. Taki govorci so manj spretni, manj zaposljivi in tudi zato odrinjeni na obrobje. To je slabo zanje kot za državo. Znanje materinščino prišlekov bi bilo treba razumeti kot možnost, da preko nje bolje osvojijo slovenščino. Čim več jezikov znaš, več veljaš; čim več državljanov govori več jezikov, bolje je za državo. Seveda ob jasni zavesti, da je samo en državni jezik in da imamo poleg njega na zelo omejenem ozemlju še dva uradna jezika avtohtonih manjšin.
Ker Slovenci nimamo dovolj svojih otrok in svojih delavcev, se moramo vsaj kratkoročno sprijazniti s priseljevanjem in premišljevati, kako na čim bolj civiliziran način prišleke integrirati v svojo kulturo in svoj jezik. To je zahteven in pogosto boleč proces tako za priseljence kot za domorodce. Pri tem mora biti država stroga, dosledna, ljudje posamezniki pa prijazni do prišlekov po evangeljskem načelu Tujec sem bil – in ste me sprejeli. Žal, slovenski levičarji, ki koketirajo z globalizmom, ne ponudijo nobene uporabne strategije za ohranitev slovenstva; desničarji pa pogosto v strahu za slovenstvo sejejo neupravičen strah in celo sovraštvo do tujcev.
pepe2
Opozicija spravlja vlado v neprijeten položaj vsakič, ko predlaga dobre in smiselne rešitve. Vlada je namreč zaprisežena vse predloge "nenaših" kategorično zavrniti. In zato tonemo čedalje nižje.
Igor Ferluga
Še tole: ni izključeno, če bomo popuščali glede slovenščine, da bi s časom s pomočjo levičarskih "poturic" v Sloveniji priseljenci in njihovi potomci izsilili, da srbohrvaščina postane drugi uradni jezik v Sloveniji. In od tega je naslednji korak lahko tudi podobna situacija kot na Irskem, kjer se govori na vseh nivojih angleško, irski Gaelic ( tudi uradni jezik) je pa bolj ali manj folklora ozkega območja nekaj podeželskih vasic zahoda drzave.
Ne bi bilo prvič v zgodovini, ko bi Slovencem pametnjakoviči vsiljevali, naj zaradi višjih ciljev in praktičnosti in ne vem česa še vse opustimo svoj jezik. En od teh je bil recimo Stanko Vraz. Nikar ne dopustimo, da bi uradni jeziki, ti se mi zdijo najverjetnejši kandidati za bodoče vsiljivci, v Sloveniji postali srbohrvaščina, angleščina ali arabščina!
baubau
"srbohrvaščina" ne obstaja in ni niti takrat, ko ste se jo bili vi in z vami mnogi prisiljeni "učiti".
mojstermiha
V enem razredu na gorenjskem je samo 6 slovencev. Med odmorom slišiš samo albansko.
Strelec
Levičarji bi imeli multikulti.Niti nimajo namena,da bi se tujci Slovencem prilagajali.Smo si pa sami krivi.
Rokc5
Rešitev je preprosta. Asimilacijski jezikovni program kot v Franciji, ali pa v Švici, ter jasna uzakonitev javne rabe slovenskega jezija.
Igor Ferluga
Seveda se morajo vsi učiti slovensko, ki hočejo v Sloveniji dlje časa živeti.
Članek in mnenje citiranih se sicer da razumeti tudi kot stališče, da je treba sprejeti kot dejstvo, da bo med nami več in več tujcev. In da bomo Slovenci po rodu vse bolj in bolj manjšina. Imejte me za ksenofoba ali karkoli, ampak jaz tega ne sprejemam. Sem za kontrolo in omejevanje priseljevanje in spodbujanje rodnosti državljanov Slovenije. Slovenija je domovina slovenskega naroda, smisel ustanovitve slovenske države 1991 je edino v najboljši možni garanciji, da tako ostane čim dlje.
Kraševka
Se pridružujem Vašemu mnenju.
Peter Klepec
Biolosko Slovenci ze dolgo niso vec cisti Slovenci. Kar je pravzaprav dobra stvar. Socialno gledano je pa jasno: smisel je, da tujci govorijo slovensko in da se najkasneje v tretji generaciji dejansko pocutijo Slovence. Ker to deluje. V nasprotnem primeru druzba zaide v hude probleme in propade.
Friderik
Ravno to je naloga integracije, da jih najprej naučijo slovenščine. Dokler ne zna, ni napredovanja v višji razred. Dosledno.
Kraševka
Točno tako. Če nočejo pripravljalnice za znanje slovenščine, potem naj toliko časa ponavljajo - 1. in 2. razredu, doklet jezika ne obvladajo in šele nato naj napredujejo v 3., 4., ...
Andrej Muren
Popolnoma jasno je, kaj bi bilo treba storiti. Če preskočim filozofiranje, kako bi bilo treba vsaj zavreti nekontrolirano priseljevanje v Slovenijo, bi bilo treba vse otroke, ki ne znajo slovensko, poslati najprej v pripravljalni tečaj, kjer bi se učili slovenščine. V šolo bi smeli šele takrat, ko bi jo dovolj dobro obvladali. Vse drugo je škodljiva neumnost.
Seveda pa bi lahko njihove matične države s svojim denarjem organizirale šole, kjer bi se jih poučevalo v domačem jeziku, ne da se kaj takega zahteva od Slovenije.
Državljanstva ne bi podelil nobenemu tujcu, tudi če bi bil rojen v Sloveniji, dokler ne bi znal slovensko.
Kraševka
Dober predlog.
BARBARA RAKUN
Otroci se po mojem mnenju zelo hitro učijo jezikov. Zato tu ne bi moralo biti težav.
Je pa vprašanje,komu je v interesu,da to preprečuje,da se priseljenski otroci,posebej iz balkanskih drzav,ne učijo slovensci e!
rasputin
Težko se je iti integracijo, če imamo 30 odstotkov otrok, ki ne razumejo jezika učiteljice
***
Težko se je iti integracijo, če bodo imeli tujci več otrok kot domačini. Na koncu bo zmagala biologija. V Sloveniji bo kmalu 1,5 milijona tujcev, pol milijona Slovencev in 250 do 500 tisoč psov , ki bodo lajali pravilno slovensko, in še kakega pol milijona mačk, ki bodo tudi mijavkale po slovensko. Precej bo po domovih Slovencev tudi kanarčkov, papig, kač, kuščarjev, pajkov velikanov in podobne golazni. Skratka: raj na zemlji.
Peter Klepec
Spet ena jamrarija, kot bi slo za kvantno fiziko, ki jo je treba sele odkriti. Take in podobne probleme imajo povsod po svetu.
Poznam primer v Nemciji. Otrok je sel v prvi razred brez znanja nemscine. Takoj so mu dali dodaten pouk z rezervno uciteljico, vsak dan popoldne. In je naredil razred in se vse ostalo.
Rdečebradi
Precej optimistično se zdi na enem (1) primeru graditi statistiko in delati zaključke, mar ne?
Peter Klepec
Nisem razlagal statistike, ampak pristop!
Rdečebradi
Že v redu, ampak menda se strinjava, da pristop ni nujno neodvisen od števila oseb, ki jim je namenjen? Iz članka dobimo približen vpogled v obseg problema, na drugi strani pa nam ponujate "en primer iz Nemčije", pri čemer ne izvemo ali je šlo za enega otroka v množici 10000, 1000, 100 ali morda 10 otrok? Oz. če spijem 2 dcl piva, policaj ne bo jamral, če pa 2 dcl žganja pa verjetno bo ;)
Peter Klepec
Spet ena jamrarija, kot bi slo za kvantno fiziko, ki jo je treba sele odkriti. Take in podobne probleme imajo povsod po svetu.
Poznam primer v Nemciji. Otrok je sel v prvi razred brez znanja nemscine. Takoj so mu dali dodaten pouk z rezervno uciteljico, vsak dan popoldne. In je naredil razred in se vse ostalo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.