To se dogaja z glasovi desne sredine: kot blok izgubljajo, znotraj tega pridobiva NSi
POSLUŠAJ ČLANEK
Ob nedeljskih rezultatih predsedniških volitev se pojavljajo različne ocene o tem, kdo je na volitvah zmagal, kdo izgubil in komu niso prinesle ne zmage ne poraza.
Nekaj je gotovo, volitve so še en v seriji porazov desno-sredinske politične opcije kot celote. Znotraj te pa trendi kažejo, da vse od leta 2008 volivce izgubljata SDS in SLS, medtem ko jih NSi po prenovi politične strategije in vrnitvi na parlamentarni politični parket, pridobiva.
Največje skupno število glasov, tudi glede na volilno udeležbo, so pomladne stranke dobile leta 1996 (skoraj 483 tisoč). Največ podpore so volivci takrat namenili Slovenski ljudski stranki (dobrih 207 tisoč, oziroma 19,38 %). Relativna zmagovalka je sicer bila LDS s 27 %, a pomladni trojček je imel večino - 45 poslanskih sedežev proti 43, kolikor je imela levica, skupaj z SNS.
Levo-sredinsko vlado je takrat odločil znameniti prestop Cirila Pucka iz SKD na drugo stran. Kasneje je nastala koalicija LDS-SLS-DeSuS.
Desno-sredinska opcija nikoli več ni ponovila rezultata iz tega leta. Tudi 2004, ko je relativna zmagovalka s slabimi 282 tisoč glasovi (29 %) postala SDS, je bilo vlado mogoče sestaviti samo s pridružitvijo DeSUSa pomladni koaliciji.
Štiri leta kasneje je SDS sicer dobila rekordno število glasov, dobrih 300 tisoč, a že na račun obrata proti konservativni desnici in izrinjenju Bajukove Nove Slovenije iz parlamenta, zaradi česar tudi ni mogla sestaviti koalicije. NSi je v tistem trenutku z zgolj 36.774 glasovi podpore dosegla dno in kazalo je, da je s krščanskimi demokrati konec.
A sledila je prenova stranke in z mladimi močmi velik povratek NSi v državni zbor leta 2011. Upoštevajoč padajočo volilno udeležbo od takrat NSi vseskozi beleži postopno, a zanesljivo rast volilne podpore. Ta se je potrdila tudi na nedeljskih predsedniških volitvah, ko je kljub temu, da je prišlo glasovati 140 tisoč manj volivcev, Ljudmila Novak presegla dosežek stranke iz leta 2014 za približno 5.000 glasov.
Povsem drugačni so trendi pri najmočnejši desno-sredinski stranki, SDS. Po letu 2008 jim število glasov na volitvah iz leta v leto pada in to hitreje od padca volilne udeležbe, ki beleži podoben negativen trend.
Na zadnjih parlamentarnih volitvah je SDS tako dobila 120.000 glasov manj kot leta 2008, na nedeljskih predsedniških volitvah pa je njihova kandidatka Romana Tomc prepričala zgolj še dobro tretjino volivcev, ki so njeno stranko podprli na volitvah ob koncu mandata prve Janševe vlade.
Podobno vse od leta 2011 izgublja tudi SLS. Njena kandidatka Suzana Lara Krause je v nedeljo dobila zgolj še slabe 3 % glasov (6.718) od strankinega najboljšega rezultata v letu 1996.
Desno-sredinski blok kot celota pa, ob upoštevanju volilne udeležbe, vseskozi izgublja že od leta 2004. Zanimivo je, da to sovpada s prevzemom dominantne vloge SDS znotraj takratnega pomladnega trojčka. Na zadnjih državnozborskih volitvah so tako dobili zgolj še slabih 30 % oddanih glasov, na minulih predsedniških volitvah pa je ta odstotek padel na 22.
Iz spodnjega grafa je razvidno gibanje absolutnega števila glasov državljanov za tri desno-sredinske stranke na parlamentarnih volitvah od leta 1992 do 2014, dodatni pa so še rezultati nedeljskih predsedniških volitev (kjer je upoštevan tudi rezultat kandidatke Stranke za otroke Angelce Likovič, vendar je zaradi nizkega števila glasov njen delež na grafu težko opazen).
Nekaj je gotovo, volitve so še en v seriji porazov desno-sredinske politične opcije kot celote. Znotraj te pa trendi kažejo, da vse od leta 2008 volivce izgubljata SDS in SLS, medtem ko jih NSi po prenovi politične strategije in vrnitvi na parlamentarni politični parket, pridobiva.
Največje skupno število glasov, tudi glede na volilno udeležbo, so pomladne stranke dobile leta 1996 (skoraj 483 tisoč). Največ podpore so volivci takrat namenili Slovenski ljudski stranki (dobrih 207 tisoč, oziroma 19,38 %). Relativna zmagovalka je sicer bila LDS s 27 %, a pomladni trojček je imel večino - 45 poslanskih sedežev proti 43, kolikor je imela levica, skupaj z SNS.
Levo-sredinsko vlado je takrat odločil znameniti prestop Cirila Pucka iz SKD na drugo stran. Kasneje je nastala koalicija LDS-SLS-DeSuS.
Desno-sredinska opcija nikoli več ni ponovila rezultata iz tega leta. Tudi 2004, ko je relativna zmagovalka s slabimi 282 tisoč glasovi (29 %) postala SDS, je bilo vlado mogoče sestaviti samo s pridružitvijo DeSUSa pomladni koaliciji.
Štiri leta kasneje je SDS sicer dobila rekordno število glasov, dobrih 300 tisoč, a že na račun obrata proti konservativni desnici in izrinjenju Bajukove Nove Slovenije iz parlamenta, zaradi česar tudi ni mogla sestaviti koalicije. NSi je v tistem trenutku z zgolj 36.774 glasovi podpore dosegla dno in kazalo je, da je s krščanskimi demokrati konec.
A sledila je prenova stranke in z mladimi močmi velik povratek NSi v državni zbor leta 2011. Upoštevajoč padajočo volilno udeležbo od takrat NSi vseskozi beleži postopno, a zanesljivo rast volilne podpore. Ta se je potrdila tudi na nedeljskih predsedniških volitvah, ko je kljub temu, da je prišlo glasovati 140 tisoč manj volivcev, Ljudmila Novak presegla dosežek stranke iz leta 2014 za približno 5.000 glasov.
Povsem drugačni so trendi pri najmočnejši desno-sredinski stranki, SDS. Po letu 2008 jim število glasov na volitvah iz leta v leto pada in to hitreje od padca volilne udeležbe, ki beleži podoben negativen trend.
Na zadnjih parlamentarnih volitvah je SDS tako dobila 120.000 glasov manj kot leta 2008, na nedeljskih predsedniških volitvah pa je njihova kandidatka Romana Tomc prepričala zgolj še dobro tretjino volivcev, ki so njeno stranko podprli na volitvah ob koncu mandata prve Janševe vlade.
Podobno vse od leta 2011 izgublja tudi SLS. Njena kandidatka Suzana Lara Krause je v nedeljo dobila zgolj še slabe 3 % glasov (6.718) od strankinega najboljšega rezultata v letu 1996.
Desno-sredinski blok kot celota pa, ob upoštevanju volilne udeležbe, vseskozi izgublja že od leta 2004. Zanimivo je, da to sovpada s prevzemom dominantne vloge SDS znotraj takratnega pomladnega trojčka. Na zadnjih državnozborskih volitvah so tako dobili zgolj še slabih 30 % oddanih glasov, na minulih predsedniških volitvah pa je ta odstotek padel na 22.
Graf, ki kaže, kaj se dogaja z glasovi desne-sredine od samostojnosti do danes
Iz spodnjega grafa je razvidno gibanje absolutnega števila glasov državljanov za tri desno-sredinske stranke na parlamentarnih volitvah od leta 1992 do 2014, dodatni pa so še rezultati nedeljskih predsedniških volitev (kjer je upoštevan tudi rezultat kandidatke Stranke za otroke Angelce Likovič, vendar je zaradi nizkega števila glasov njen delež na grafu težko opazen).
Zadnje objave
Šef zapora na Dobu Domovini grozi s policijo
19. 9. 2024 ob 17:00
NSi ministrico poziva k odstopu, Golob jo še vedno podpira
19. 9. 2024 ob 14:14
Vesel(o)vanje
19. 9. 2024 ob 10:09
Ciklon Boris - naslednja na udaru sosednja Italija
19. 9. 2024 ob 6:00
Ruski napad na Avstro-Ogrsko (12. del)
18. 9. 2024 ob 18:21
Za Roberta Goloba je laganje naravno stanje stvari
18. 9. 2024 ob 15:16
Delovni zvezki so v prvi vrsti posel
18. 9. 2024 ob 15:00
Ekskluzivno za naročnike
Vesel(o)vanje
19. 9. 2024 ob 10:09
Ruski napad na Avstro-Ogrsko (12. del)
18. 9. 2024 ob 18:21
Delovni zvezki so v prvi vrsti posel
18. 9. 2024 ob 15:00
Prihajajoči dogodki
SEP
20
Kam le čas beži - 70 let ansambla Štirje kovači
19:00 - 22:00
SEP
21
PGD Sostrofest
19:00 - 21:00
SEP
24
SEP
26
Video objave
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Izbor urednika
»Tomaž Vesel je bil k odstopu prisiljen«
13. 9. 2024 ob 6:00
Se Makarovičeva boji, da bo izgubila tožbo proti Možini?
12. 9. 2024 ob 19:08
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
4 komentarjev
Kraševka
Spoštovani ŠTUDENT, pohvale vredno je, da komentiraš in nisi eden izmed tistih, ki bi živel rad v brezdelju. Pravico imaš od politike zahtevati, da teži k temu, da se gospodarstvo dvigne ter s tem omogoči DELOVNA mesta tudi mladim.
Pogledi desnih strank pa so po moje obrnjeni v spodbujanje gospodarstva - kar je dobro tudi za študente. Prav pa imaš, da se desnica precej ukvarja sama s seboj. Taki kot si ti, bi bili zagotovilo, da se nekaj izboljša.
Glede na tvojo mladost, tudi ni čudno, da obožuješ bolj vzhod kot zahod. Tako učijo tudi zgodovinske knjige, vse od leta 1945 dalje. Tudi mi smo se v šoli učili tako. Starejši pa se nismo zgodovine samo učili, ampak tudi ŽIVELI. V našem otroštvu so se godile politične in ekonomske emigracije. Vendar nihče NI BEŽAL iz ZAHODA na VZHOD ampak je bilo obratno. Ti, ki so si želeli boljše življenje, so bežali na ZAHOD. Poglej - tudi danes je podobno.
DEMOKRACIJA je najboljša oblika vladavine. Taki mladeniči kot si ti, bi sigurno prinesli novo upanje tudi na desnici. Tu bi prinesel novih idej. Spoznal bi, kaj je dobrega na vzhodu in kaj na zahodu. Mogoče bi bil celo dober zunanji minister, ker si že v štartu boljši od Erjavca. Upokojenci ne morejo reševati sveta - bodočnost so ŠTUDENTI, ki upoštevajo med drugim, tudi nasvete starejših. Pridruži se v PODMLADEK NSi - in pomagaj k izboljšanju !
Alojzij Pezdir
Stranke "slovenske pomladi" so s svojimi nenehnimi medsebojnimi spopadi za prvaštvo in prestiž znotraj "desnosredinskega bloka", kamor spada tudi nepotrebni spopad med predsedniškima kandidatkama SDS in NSI, naredile velikansko uslugo "levosredinskim strankam kontinuitete" z enoumjem, saj so disciplinirano in sebi v škodo uresničile staro politično pravilo: Deli in vladaj!
"Deli" in razdrobi desnosredinsko volilno telo ter "vladaj" v imenu levosredinske kontinuitete "starih sil" še naprej, je zmagovalno načelo strank in civilnodružbenih gibanj vladajoče levice.
Če dodamo pogubnemu procesu delitve in drobitve sil znotraj strank in političnih sil, ki izhajajo iz demokratične in osamosvojitvene "slovenske pomladi", še proces načrtne in sistematične pasivizacije volivcev s parolami, da so v politiki tako ali tako "vsi enaki" in da je politika tako rekoč od vekomaj dobrim plačnikom ustrežljiva "kurba", potem se ne smemo čuditi poraznemu upadanju aktivnih udeležencev na demokratičnih volitvah in referendumih.
In dejstvo, da aktivni volivci desnosredinskih strank oz. strank "slovenske pomladi" na zadnjih predsedniških volitvah niso spravili skupaj niti četrtine aktivnega volilnega telesa oz. niti toliko, kot jih je zbral ad hoc "novokomponirani" in "novopromovirani" kandidat vladajoče kleptokracije oz. sil najbolj trde "socialistične" kontinuitete, ne obeta nič dobrega za stranke "slovenske pomladi" niti na naslednjih parlamentarnih volitvah.
Že v aktualnem DZ imajo stranke vladajoče levice več kot dvetretjinsko večino, ki jim omogoča enostransko (zgolj pozicijsko) spreminjanje ustave in enostransko (pozicijsko) sprejemanje zakonov, ki terjajo ustavno dvetretjinsko večino.
In če se v strategiji in taktiki vodstev in strank "slovenske pomladi" na osnovi doslej poraznih volilnih rezultatov ne bo nič bistvenega spremenilo, bo moč opozicije v parlamentu in javnosti vse manjša in bodo stališča opozicije vse bolj marginalizirana. Prvi cilj desnosredinskih strank "slovenske pomladi" na naslednjih volitvah v DZ bi moral biti: preseči vsaj tretjino glasov oz. tretjino sedežev v parlamentu ter s tem povrniti težo in vpliv desnosredinskih opozicijskih strank vsaj pri sprejemanju zakonov in novel z nujno ustavno večino.
Kraševka
1. komentar je dober - in če bi Janša (zakaj ni kandidiral) postal predsednik države bi bilo dobro. Stranko bi prevzela Tomčeva, ki je delovala povezovalno in pri sestavi vlade bi bila spretnejša.
Tudi ugotovitev, da možje, kot sta 2xPodobnik, pa M.Zupančič in seveda Kangler bi bili dobri spet v politiki. Brez Podobnikov in Kanglerja je ljudska stranka neprepoznavna.
Ko se v posamezni stranki izvrši negativno selekcijo - jo to popelje v propad.
Ko določena stranka počasi usiha, je prav, da se vodstvo menja. Nekateri so že "preutrujeni" in si zaslužijo počitek, tako dajo mladim možnost za nov zagon. Starejši pa bi morali ostati v strateških svetih, kot "strici iz ozadja" - tudi na desnici !
Strici imajo čas, da rojevajo vsake volitve "nove Šarce" in jim zagotovijo uspeh. Poleg časa imajo tudi denar za proslave. Že Rimljani so vedeli, ko so dejali: "Ljudem je treba dati iger in kruha". To udejanjajo BORČEVSKE proslave.
alojz.zelko
Lahko to delajo z opranim denarjem. S tem placujej golaže in avtobuse.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.