Tonin namignil na (ponovno) sodelovanje z Janšo, a tudi z Logarjem

Matej Tonin je na kongresu v Škofji Loki prejel nov dveletni mandat na čelu Nove Slovenije in s tem še utrdil svoj položaj v stranki, kljub opoziciji in kritikam nekdanjega predsednika Krščanskih demokratov in predsednika prve slovenske vlade Lojzeta Peterleta ter pritiskom največje opozicijske stranke SDS, da nadaljevanje poti s Toninom pomeni izpad iz parlamenta. Tonin, ki je bil poleti izvoljen za evropskega poslanca in stranko vodi iz Bruslja, je namreč prejel 235 glasov delegatov od 274-ih, 39 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Tonin izzivalca ni imel, v svojem govoru pa je nakazal spremembo kurza stranke; rahel odmik od sredine nazaj v desno. Na kongresu je bilo sicer opaziti večino najvidnejših članov stranke, ni pa bilo nekdanje predsednice Ljudmile Novak in predsednika pomladne Demosove vlade Lojzeta Peterleta, ki je Toninu večkrat očital, da stranka svoje vloge v opoziciji ni odigrala in ni odločneje reagirala na teptanje človekovih pravic in demokratičnih vrednot s strani Golobove vlade.

Peterletova nezaupnica

»Nisem se strinjal s piarovsko igrano sredino in tudi ne z brezumnim skokom v hrbet Janši, s katerim smo bili trikrat v vladi … Tudi me ni navdušilo poudarjanje, da smo edini naredili generacijski prelom. Premalo nas je, da bi se prelamljali, boljše bi bilo spoštljivo medgeneracijsko sodelovanje,« je bil v pismu vodstvu pred kongresom oster Peterle, ki je vodilnim tudi predlagal, naj premislijo o nadaljnji smeri. Menil je, da Tonin stranke iz Bruslja ne more učinkovito voditi in da sprememb ne more biti, dokler se ne pojavi nov pretendent za predsednika stranke, rekoč, »da sedanje vodstvo ne more zagotoviti preloma, saj je imelo za to precej časa«.

Toda Matej Tonin ima med mlajšimi člani še vedno evidentno enako podporo, kot jo je imel pred dvema letoma. Neuradno drugi človek stranke (ali pa tretji, če štejemo vpliv generalnega tajnika Roberta Ilca iz ozadja), nekdanji infrastrukturni minister in aktualni vodja parlamentarne Komisije za nadzor javnih financ (KNJF) Jernej Vrtovec, je v ožjem krogu večkrat poudaril, da ga vodenje stranke ne zanima, javno je tudi podprl Tonina, saj da je okrog njega zbrana trdna ekipa, ki ima dobre načrte za prihodnost in se ne boji politične konkurence. Podobno je menil tudi vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj: »Zdaj je čas, da stranka strne vrste in se konsolidira okrog predsednika Mateja Tonina.« Cigler Kralj je menil tudi, da se odsotnost predsednika ne pozna.

Vztraja tudi, »ko boli«

Matej Tonin je sicer v daljšem nagovoru pred ponovno izvolitvijo priznal, da je izgubil veliko bitk in delal napake, zaradi česar je pomembno, da za njim stojijo ljudje, ki mu verjamejo in pomagajo. Ozrl se je na preteklost in poudaril, da so že v 90. letih ministri in župani iz vrst Krščanskih demokratov postavili Slovenijo na pot uspeha in razvoja. Spomnil se je sodelovanja v zadnji Janševi vladi, v kateri so po njegovih besedah dokazali, da znajo premakniti naprej še najzahtevnejše projekte.

Tonin je poudaril tudi, da so bili krščanski demokrati v svoji zgodovini stalno deležni napadov z vseh strani. Izpostavil je levico, ki je strašila s parolami »ustavite desnico,« desni pol pa, da je deloval nepovezano in občasno tudi samouničevalno. Kritičen je bil do večje opozicijske stranke SDS, češ, da jih je bila večkrat pripravljena vreči tudi pod vlak, da bi sama dosegla boljši rezultat. Spomin v Novi Sloveniji na leto 2008, ko so ob koncu prve vlade Janeza Janše izpadli iz parlamenta, je namreč še danes boleč. SDS-u so takrat očitali, da je ob boju s Pahorjevo SD želel pogoltniti tudi manjšega koalicijskega partnerja. V SDS-u na drugi strani pa so trdili, da je NSi brez podpore volivk in volivcev ostala zaradi internih bojev in odstavljanja Andreja Bajuka. Tonin je poudaril, da je kljub izpadu Nsi presenetila in se leta 2011 vrnila v parlament. »Prav zato potrebujemo enotnost, ko se na nas vršijo pritiski, samozavest, da jasno zagovarjamo krščanskodemokratske vrednote in se ne bojimo nalepk, ter odločno vztrajanje na začrtani poti tudi takrat, ko boli in je težko,« je v svojem govoru, ki ga je pospremil bučen aplavz, povedal Tonin.

Potrebujemo enotnost, ko se na nas vršijo pritiski, samozavest, da jasno zagovarjamo krščanskodemokratske vrednote in se ne bojimo nalepk, ter odločno vztrajanje na začrtani poti tudi takrat, ko boli in je težko.

Program ne prinaša nujno rezultata

Tonin, ki Novo Slovenijo vodi od februarja leta 2018, ko je zamenjal Ljudmilo Novak, je sicer na volitvah po številu glasov rezultat stranke dvakrat popravil. Če je na volitvah leta 2014 prejela dobrih 48 tisoč glasov in pet poslanskih mandatov, jih je leta 2018 sedem ob 62 tisoč oddanih glasovih volivk in volivcev (7,13 %). Na volitvah leta 2022 je stranka zaradi visoke volilne udeležbe relativno prejela manjši odstotek glasov (6,86 %), a zasedla tretje mesto in osvojila osem mandatov. Stranka, ki je po porazu desne sredine napovedala odmik od politike Janeza Janše in poskušala nagovarjati sredino tudi s Toninovo obljubo, da v vlado z Janšo kot premierjem ne bodo več šli (to naj bi večkrat poudaril tudi članstvu, da si ne bo premislil), sicer rezultatskega preboja v zadnjih dveh letih v javnomnenjski podpori ni naredila in ostaja na praktično identičnih odstotkih kot leta 2022.

Tokrat je bil na kongresu v ospredju program stranke. Spomnil je namreč na gospodarski in zdravstveni program Nsi in se zavzel za trše ukrepe na področju varnosti in poudaril, da bo stranka v kratkem predstavila tudi sodoben socialni program, saj so ocenili, da se je socialni sistem v državi izrodil. Kljub temu je poudaril zavedanje, da najboljši program ne prinaša nujno tudi najboljšega rezultata na volitvah. »Zato stopimo iz sence in dvignimo glavo. Ne bojmo se žalitev in napadov različnih aktivistov. Borimo se namreč za pravo stran.« Ocenil je, da si Nsi še vedno želijo uokviriti in podrediti na obeh političnih polih. »Enkrat smo kolaboranti in rezervna koalicijska stranka, drugič spoštovani in zanesljivi partner na desni … Eni bi nas radi imeli za rezervno koalicijsko stranko, drugi za ponižen satelit.«

Desnosredinska vlada

Predsednik Nove Slovenije je sicer pred časom na socialnem omrežju X namignil, da je nastopil čas, da se izpolni želja pomladnika in osamosvojitelja Ivana Omana, kar bi lahko pomenilo povezovanje med Nsi in SLS. To je zdaj veliko verjetnejše, saj poskus Petra Gregorčiča, da dober volilni rezultat na Evropskih volitvah pretvori v prevzem stranke, ni uspel, Gregorčič pa takšnemu povezovanju ni bil naklonjen. Zanimivo, takšno povezovanje je sicer javno podprl tudi Janez Janša, čeprav prihajajo neutemeljeni očitki, da je preko Gregorčiča poskušal prevzeti SLS. Tonin je na kongresu sicer ocenil, da je čas za osvežitev pristopa in spomnil na pozive njegove stranke, da je nujna prenova desne sredine. »Pozdravljam vse projekte na desni sredini. Dobrodošli! Vabim vas, da energijo usmerimo v povezavo razdrobljenih sil,« je komentiral pestro dogajanje zadnjih mesecev na političnem parketu. Spomnimo, po izstopu iz stranke SDS po 25 letih je ustanovitev svoje stranke do konca leta napovedal Anže Logar. Čeprav se je pozicioniral kot desnosredinski politik, je v svojih javnih nastopih med drugim izjavil, da ga sodelovanje v desnosredinski vladi ne zanima, saj s tem Slovenija ne bo naredila preboja. Logar je napovedal, da bi se v primeru zmage na državnozborskih volitvah najprej povezoval s stranko na levem polu, v vlado s SDS pa bi šel samo v primeru, da bi Janez Janša partnerja poiskal tudi na drugi strani. Med vrsticami je bilo mogoče brati, da je Logar namignil na veliko koalicijo med SDS in SD. Mimogrede, politični komentator in intelektualec Žiga Turk v tokratni oddaji Odmev tedna z Vido Petrovčič (oddajo si lahko ogledate na profilu Domovine na platformi YouTube) je ocenil, da se je Logar s svojimi stališči in nagovarjanjem publike levičarske oddaje Marcel pozicioniral na levi pol in da SDS ter SD za takšen dogovor Logarja niti ne potrebujeta.

Je pa očitno predsednik NSi ocenil, da s pojavom Logarja, ki zagovarja politično širino in želi vnovčiti svoj politični kapital s predsedniških volitev jeseni leta 2022, njegova stranka na sredini ne more več vztrajati, zato je bilo v govoru zaznati postopno odmikanje nazaj proti desnemu polu. Tonin je namreč za razliko od Logarja ocenil, da Slovenija ne potrebuje velike koalicije temveč desnosredinsko vlado. Tu je bila kritika namenjena tudi Janezu Janši in njegovim najbolj zvestim kadrom, kot sta Aleš Hojs in Žan Mahnič: »Vlado, ki bo manj tvitala in bolj pomirjala in proti kateri ne bo že od začetka večina Slovenije.« Tonin je sicer kot ključno navedel povezovanje razdrobljenih sil na desni sredini. To je po njegovem lahko edina razlika od preteklih let. »Če se bomo znali osredotočiti na bistvo in ne bomo malenkostni, potem lahko iz teh razdrobljenih sil na desni oblikujemo močno politično silo, ki bo skupaj s SDS-om lahko v prihodnjih letih oblikovala novo vlado. Ta vlada bo končno imela priložnost, da odpravlja vse tiste neumnosti, ki jih je zdaj naredila Golobova,« je še dejal Tonin.

Če se bomo znali osredotočiti na bistvo in ne bomo malenkostni, potem lahko iz teh razdrobljenih sil na desni oblikujemo močno politično silo, ki bo skupaj s SDS-om lahko v prihodnjih letih oblikovala novo vlado. Ta vlada bo končno imela priložnost, da odpravlja vse tiste neumnosti, ki jih je zdaj naredila Golobova.

Logar in Janša

Ker SDS ostaja daleč najmočnejša stranka na desnem polu in je prepričljivo zmagala na zadnjih Evropskih volitvah, ko je kljub presenetljivo visoki volilni udeležbi prvič presegla 30 odstotkov glasov, je ob izstopu Anžeta Logarja leto in pol pred volitvami mogoče trditi, da je Janez Janša trdno v sedlu kot nesporni vodja slovenske desnice. V zraku je sicer vprašanje, kako močno se lahko v volilno telo SDS zajeda nastajajoča Logarjeva stranka, a izkušnje iz preteklosti (Državljanska lista Gregorja Viranta) kažejo, da lahko Logar svojo nekdanjo stranko zgolj nekoliko oslabi in ji ob pojavu potencialnega novega obraza na levi prepreči relativno zmago na volitvah ter mandat za sestavo vlade, ne pa tudi nadaljnje prevlade na desnem polu. Tega se bržkone zaveda tudi Tonin; če bo želel vstopiti v desnosredinsko vlado, se bo moral o tem pogovarjati s SDS in Janezom Janšo. Čeprav je jeseni 2022 napovedal, da z njim kot predsednikom vlade ne bo več sodeloval, je ob Logarjevem zavračanju desnosredinske vlade edina druga formula sodelovanje z Janšo. Še več, Toninov komentar o malenkostnosti bi lahko posredno letel tudi na Logarja; prav ustanovitev njegove stranke bi lahko bila v enačbi za uspeh desne sredine. Ob združeni in s tem močnejši NSi in SLS ter novi Logarjevi stranki bi oboji lahko igrali vlogo precej bolj enakovrednega partnerja SDS.     

Radikalizacija levice

Je pa ob Logarjevi vnaprejšnji napovedi nesodelovanja z Levico in Svobodo (paradoksalno je oblikoval Platformo sodelovanja) zaradi njune radikalnosti danes bilo tudi na kongresu NSi slišati glasna opozorila, da se je tudi drugod po Evropi levica popolnoma radikalizirala in da nas pelje v vse večji družbeni konflikt, »ker nam vsiljuje nek nov in tuj način življenja«. Jernej Vrtovec je bil jasen, da bo potrebno slovenski levici in obstoječi vladi postaviti jasne meje in »odločno blokirati vse, kar ni v skladu z zdravim razumom«.