Tožilstvo med bančniki ne najde krivcev za 400 milijonsko luknjo v NLB. Pezdir: tega primera sploh ne poznam

Uredništvo

19. 10. 2020 ob 14:00
4 komentarjev

Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK

Portal 24ur danes piše, da je tožilec Specializiranega državnega tožilstva Ivan Pridigar zavrgel ovadbo preiskovalne komisije Državnega zbora o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ki je ovadila bančnike Nove ljubljanske banke, ker naj bi banko oškodovali za 400 milijonov evrov. Kot citirajo tožilca, "navedbe v kazenski ovadbi niso v ničemer potrjene, niti izkazane v dokumentaciji in zaključkih, ki jih je preiskovalna komisija podala v Končnem in Dodatnem poročilu."

Za komentar smo vprašali strokovnega delavca Logarjeve parlamentarne komisije, dr. Rada Pezdirja, ki ga novinar Jure Tepina v članku omenja v negativnem kontekstu "napadov na policijo in tožilstvo" zaradi njihovega zavračanja ovadb brez pravih dokazov.

Pezdir odgovarja, da na dotični kazenski ovadbi kot strokovni sodelavec preiskovalne komisije ni delal in po njegovih vedenjih tudi noben drugi strokovni sodelavec komisije. Pezdir domneva, da je kazensko ovadbo podal eden od članov preiskovalne komisije že po izteku njenega mandata.

"Ocenjujem, da podana kazenska ovadba nima značaja ovadbe v kazensko pravnem smislu, temveč so s strani ovaditelja podane le splošne, nekonkretizirane navedbe," naj bi po poročanju 24ur.com zavrženje ovadbe obrazložil tožilec Ivan Pridigar.

Kot piše Jure Tepina, naj bi komisija bančnike ovadila zaradi domnevno nepravilnega kreditiranja pri družbi NLB Interfinanz AG, oziroma zaradi nezakonitega poslovanja družbe na območjih Hrvaške, Srbije in Črne gore.

To po mnenju tožilca ni v ničemer konkretizirano, obenem pa vložena kazenska ovadba ne vsebuje nobenih podatkov, ki bi raven suma lahko dvignili na nivo razlogov za sum, kar je pogoj za dodatno zbiranje dokazov v skladu z Zakonom o kazenskem postopku.

In ker je tako, tožilec ni iskal dokazov v Švici, češ da "iz splošnih pravil mednarodnega sodelovanja za švicarske pravosodne organe izhaja, da brez konkretnih zaprosil za konkretna kazniva dejanja ne posredujejo zaprošenih podatkov."

Tožilec Ivan Pridigar v sklepu (po navedbah 24ur.com): "Ovadba Preiskovalne komisije z dne 15. 6. 2018 tako vsebuje zgolj splošne, nekonkretizirane navedbe in posplošena dejstva, iz katerih ne izhaja dovolj natančno zatrjevanje o obstoju kaznivega dejanja, da bi bilo mogoče začeti s predkazenskim postopkom in na podlagi takšnih navedb ni podana niti minimalna možnost uvedbe kazenskega ali predkazenskega postopka,"

Na zavrženje kazenske ovadbe se je na odzval tudi predsednik vlade Janez Janša, retvital pa ga je tudi predsednik preiskovalne komisije Anže Logar:

Profesor ekonomije dr. Matej Lahovnik glede preiskave bančne luknje vleče naslednjo analogijo: "po logiki tožilstva iz primera NLB rop zlatarne ni kazniv, kljub odtujenemu zlatu, če zlatar po ropu spet napolni zlatarno."

Dr. Rado Pezdir: s to ovadbo nisem seznanjen

Novinar Tepina v članku v podnaslovu "Komisija vlaga ovadbe brez pravih dokazov, Pezdir pa napada policijo in tožilstvo" še izpostavi strokovnega sodelavca preiskovalne komisije Rada Pezdirja, češ da gre že za drugo zavržbo kazenskih ovadb zoper bančnike, ki jih je spisala Logarjeva preiskovalna komisija. "Prvo, ki se je nanašala na zgodbo o domnevnem pranju iranskega denarja preko NLB, je zavrgel tožilec Jaka Brezigar. Zaradi te odločitve ga strokovni sodelavec državnozborske komisije Rado Pezdir še vedno napada v svojih kolumnah, mu očita, da je tožilec v službi globoke države in podobno," navaja Tepina.

A Rado Pezdir nam je pojasnil, da Tepina piše članek o zadevi, ki jo kot strokovni sodelavec preiskovalne komisije ni delal, kot po njegovih vedenjih tudi ne noben strokovni sodelavec komisije. Z ovadbo, kateri je posvečen članek, tako sploh ni seznanjen ter primera ne pozna.

Glede na navedbo v članku, da je bila ovadba oddana 15.6. 2018, torej že po izteku preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, Pezdir domneva, da je to ovadbo napisal in oddal, brez sodelovanja s strokovnimi sodelavci, eden od članov preiskovalne komisije, torej poslanec državnega zbora.

Rado Pezdir: "Fokus članka, ki veže mene in omenjeno zavrženo ovadbo, je torej napačen in neresničen. Ni pa to presenetljivo, saj novinar Tepina dosledno sledi objavljanju nepreverjenih trditev vezanih name, ne da bi me kadarkoli v zvezi s tem kontaktiral. Novinar Tepina to počne zato, da bi me diskreditiral, ker pa svojih trditev ne preverja, diskreditira samega sebe."

"Torej, zavržena ovadba ni posledica mojega slabega dela ali pa strokovnih sodelavcev preiskovalne komisije, ampak člana komisije, ki se je odločil, da takšno ovadbo odda sam. Vse ostalo je laž," zaključuje Pezdir.

Iz medijskih objav je sicer razvidno, da so ob primeru Farrokh (domnevno pranje iranskega denarja preko NLB) v Logarjevi komisiji napovedali kazenske ovadbe zaradi krivega pričanja zoper bančnike Narata, Kovačiča, Detička, Jančarja in Hazabenta ter zoper Križaniča in Pahorja. O kazenski ovadbi, o kateri piše Tepina, pa, ob njenem strokovnem delavcu Pezdirju, ni bila obveščena tudi javnost.

Znanec bančnik : pranja denarja v NLB ni bilo; bančna luknja v NLB ni bilo; Janša je 2012 milijonsko oškodoval RS, ko je govoril o trojki = vse to da zanesljivo ve, in še, da se nam v EU bančnem sistemu posmehujejo. Očitno DT zaupa takim.....

— Nataliì🗯 (@droziNATALI) October 19, 2020

KOMENTAR: Uredništvo

Še en zločin brez zločincev?

V Sloveniji imamo čez sedemsto brezen, polnih pobitih ljudi, in nobenega storilca. Prav tako smo dobili več milijardno luknjo v državnih bankah in nikogar, ki bi bil zanjo, vsaj formalno-pravno, na strani bančnikov odgovarjal. To je demokratična Slovenija današnjega časa, to je pravna država, ki ji ne zaupa skorajda nihče več, z izjemo politikov, medijev, pravnikov ... leve provenience, ki jo branijo do onemoglosti in se zgražajo, če na njene hibe kdo opozarja v (osebnih!) pismih v tujini. A ljudje niso neumni ter razumejo, da zločina ne more biti brez zločincev. Prav pri iskanju le-teh od "elitnih policistov" v NPU in specializiranih tožilcev upravičeno pričakujejo več - mnogo več od izgovarjanja na "nekonkretnost dokazov", s čemer se, kot v zgornjem primeru, opravičuje nepreverjanje sumov pri organih tujih držav. Na to hibo slovenskega pravosodja je navsezadnje opozorilo tudi poročilo Evropske komisije o vladavini prava v Sloveniji, kjer so ugotovili, da imamo težave pri procesiranju gospodarskega kriminala ter sumov pranja denarja. Namesto tega dobivamo članke, ki z namenom zamegljevanja mešajo jabolka in hruške in služijo zgolj golemu političnemu boju. Novinar Tepina ga je proti notranjemu ministru Hojsu odprl v trenutku, ko je ta odredil nadzor nad zaključenimi primeri NPU, med katerimi je bila tudi zavržena kazenska ovadba Agencije za varstvo konkurence zoper Pro plus, zaradi suma zlorabe prevladujočega položaja na trgu. Ob odmevnem javnem prerekanju med Radom Pezdirjem in tožilcem Jako Brezigarjem pa se je v mlinu negativne medijske obravnave 24ur.com znašel tudi znani ekonomist in raziskovalec finančnih malverzacij vplivnih omrežij, dr. Rado Pezdir. Kako poteka proces osebne diskreditacije preko medijev, smo lahko videli tudi v dotičnem članku 24ur, v katerega je bil, nič kriv in dolžen, potegnjen tudi Pezdir. Povprečno pozoren bralec si seveda z lahkoto ustvari vtis, da gre še za en fiasko strokovnih delavcev preiskovalne komisije, ki ne vedo kaj delajo, oziroma ne znajo niti sestaviti ovadbe, ki bi pravno pila vodo. A za razkrinkanje takšnih namer je včasih dovolj le minuta za preverbo, en klic ali elektronsko poročilo. Če za objektivni prikaz dejstev seveda obstaja iskren namen.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Ovadba podjetnika Aleša Štrancarja zoper Avstrijce v zvezi s firmo Bia Separations

09. 09. 2024

Oljenka z Brezij s podobo leva, psa in merjasca

15. 09. 2024

Razkrivamo blamažo novinarke MMC RTV Kaje Sajovic pri pisanju o Venezueli

15. 09. 2024

4 komentarjev

Alojzij Pezdir

20. 10. 2020 10:28:24 0 Odgovori

“Ocenjujem, da podana kazenska ovadba nima značaja ovadbe v kazensko pravnem smislu, temveč so s strani ovaditelja podane le splošne, nekonkretizirane navedbe,” naj bi po poročanju 24ur.com zavrženje ovadbe obrazložil tožilec Ivan Pridigar.

Najbrž ni dolžnost pravno neukega občana in tudi ne demokratično izvoljenih državnih poslancev, da pošljejo na državno tožilstvo pravniško neoporečno spisano ovadbo z vsemi potrebnimi gradivi in utemeljitvami, saj so za preiskave pod vodstvom in nadzorom državnega tožilstva pristojni in profesionalno poklicani organi Policije oz. njene "elitne" enote - NPU.
Na način, kot zavrača ovadbo državni tožilec s pomenljivim priimkom Pridigar, je zelo verjetno, da tožilstvo nikoli ne bo sprejelo in naprej strokovno "procesiralo" nobene ovadbe neukih državljanov, novinarjev, državnih poslancev in nemara ne niti neposrednih prič ali oškodovancev, pa če bo zločinsko dejanje in družbeno oškodovanje še tako očitno.
Državni tožilec Ivan Pridigar in njegovi samopašni in nedotakljivi predstojniki si očitno alibično "umivajo roke" ter zavestno opuščajo dejanja, za katera so bili izvoljeni, za katera so po veljavni ustavi in zakonodaji ter lastni vesti profesionalno in etično odgovorni in pristojni.
Po tem neodgovornem in brezvestnem zavržnem dejanju državnega tožilca Ivana Pridigarja je laže razumeti, zakaj ne državnemu tožilstvu in ne specializiranemu državnemu tožilstvu ni uspelo vložiti pravnomočne obtožnice proti nobeni pravni ali fizični osebi v dokumentirano spornih poslih TEŠ 6, v politično raziskanih banksterskih aferah v NLB in KBM, v koruptivnih preplačilih zdravil in zdravstvene opreme v javnem zdravstvu, v mednarodni aferi pranja iranskega denarja v NLB, itd., itn.
O vsem teh zadevah obstajajo zajetna in tehtna poročila parlamentarnih preiskovalnih komisij, temeljito podprta z listinskimi dokazi in pričevanji vpletenih oseb. Vsa ta poročila so bila veljavno sprejeta na plenarnih sejah DZ RS z veljavno večino vseh demokratično izvoljenih poslancev.
A državno tožilstvo na te izzive najvišjega zakonodajnega organa v RS ne reagira v skladu s svojimi nalogami in pristojnostmi. Kot tudi ne reagirajo specializirani kriminalisti za gospodarski kriminal na Policiji ter na "elitni" enoti Policije - NPU. Prav tako ne državno tožilstvo in ne Policija z "elitnim" NPU praviloma ne reagirata na poročila in sporočila pristojne Komisije za boj proti korupciji. Oni (tožilstvo, policija, NPU) ne slišijo, ker nočejo slišati, in ne vidijo, ker nočejo/ne smejo videti!
In ob vsem tem nam evro-poslanci Fajonova, Brglez, Novakova ... z evroparlamentarnega parketa še kar naprej pridigajo o svoji neomajni zavezanosti vladavini prava in pravni državi. Ne pridigajte nam, samopašni evroposlanci, iz Bruslja in Strasbourga, ozrite se okoli sebe v Ljubljani, in se vprašajte, kako je mogoče uskladiti prezirljivo in neodgovorno odklanjanje "splošnih in nekonkretiziranih ovadb" s strani državnega tožilca Pridigarja s temelji veljavnega pravnega reda v državah EU ter s temelji veljavnega ustavnega reda v RS.

korosec.france

20. 10. 2020 08:02:23 0 Odgovori

Ne bo reda, dokler Polikolesarjev ne zamenjamo z Ubogo gmajno.
Kose nabrusimo hitro, cepci so zglancani, buzdovani našpičeni in čebele nafutrane !

APMMB2

20. 10. 2020 05:48:06 0 Odgovori

Očitno obstaja trdna zveza med NPU(policijo), tožilstvom in sodiščem.
Ta zvza je trdna in je v Ljubljani. V zadnjih letih se je nabralo toliko primerov, da je trditev o tesni povezanosti upravičana.
Je pa ugotovitev zaskrbljujoča, saj so tesno povezani organi, ki bi morali preganjati kriminal, povezani v hudodelsko združbo, ki pravzaparv uganja kriminal.
Če tako postavljena sita, dopuščajo kriminal, potem je jasno, da so navedene inštitucije del kriminalne združbe, saj je znano da tisti ki krade, mora imeti pomočnike, ki jim držijo vrečo, da vanjo strpajo nakradeno.
Vse tri inštitucije so posebega pomena in zaščitene, kot neodvisne organizacije v katere politika ne more in ne sme poseči.
Ali to velja vedno? Ali dejansko nihče ne sme poseči in preveriti kaj dela policija, kaj dela tožilstvo in kako sodi sodišče?
V kolikor je okrog teh inštitucij postavljen neprebojni zid, potem velja, da država sistemsko plačuje roparje, ki jo kradejo?
Prav gotovo to ne more biti res in na vladi je, da prouči vse možnosti, kako razbiti mafijsko družbo.
Indicev je precej in krožijo v javnosti. Javnost nima možnosti vpogledati v bistvo in iskati dokaze. Za to pa zanesljivo obstajajo mehanizmi, ki to omogočajo.
V kakšni državi pa živimo, ko več ne veljajo ugotovitve državnega zbora in sklepi, ki so bili večisnko sprejeti? Če se ne motim, je ugotovitve tako imenovane Logarjeve komisije sprejel državni zbor z ustavno večino.
Kdo se potem norčuje iz države? Neki Pridigar?

STAJERKA2021

19. 10. 2020 14:20:45 0 Odgovori

No, pa smo spet pri tem, da je v Sloveniji vse ok, vsi delajo in so delali dobro, zakonito in v interesu - SVOJIH ŽEPOV.
Prav nobenih epilogov v takih v nebo vpijočih kazenskih primerih.
Tožilstov: NI, KRIVCEV NI. Skratka, milijarde so kar izpuhtele?
Prav tako preplačila zdravstvenega materiala v milijonih, kaj milijonih, v milijardah.
Potem pa poslušamo, kako je zdravstveni kader slabo plačan. Res je, mogoče to velja za spodnji del zaposlenih v zdravstvu, do medicinskih sester. Vendar, pred kakšno uro je poslanec Jelinčič, postavil vprašanje v DZ Janezu Janši, kako ocenjuje anomalije v visokih prejemkih nekaterih - ravno v zdravstvu in sodstvu.
Izpostavil je zdravnika iz UKC LJ, ki je prejel letos junija izplačilo 50.000 E. Tožilec je prav tako v tem obdobju, ko sodstvo sploh ni delalo zaradi omejitev, prejel izplačilo 39.000 E.
Pa niso edini. Jelinčič je povedal, da je od 1000 najbolje plačanih v Sloveniji, kar 94 % zdravnikov. Taki prihodki pa so tudi za renomirane bolnišnice v tujini - bajni. Tukaj pa tako ali tako. V povprečju na mesečni ravni v zdravstvu 12.000 E, velja za zdravnike, pa še za koga!
Res me zanima, kako prihaja do takšnih anomalij, po drugi strani pa poslušamo kako so slabo plačani.

Res je potrebno narediti red, na več nivojih. Najbolj požrešen pa je javni sektor z denarjem nas vseh.