Tradicionalne, enostarševske in istospolne družine ter javna sredstva

"V Zavodu Iskreni zagovarjajo pogled na družino, ki jo oblikujejo poročena moški in ženska ter otroci," je bila ena izmed obtožb, zaradi katerih po prepričanju politikov koalicije KUL Zavod Iskreni za izvajanje svojega poslanstva ne bi smel biti upravičen do javnih sredstev. 

Res je, v Zavodu iskreni za vrednoto postavljajo klasično, torej tradicionalno družino, kakršna se e formirala in obstala skozi tisočletja. A v Sloveniji imamo tudi serijo nevladnih organizacij , ki zagovarjajo drugačne, tako imenovane mavrične oblike družin. In tudi te so deležne javnih sredstev.

Slovenija sicer priznava več vrst družin, ob tradicionalni tudi enostarševske in istospolne, ki so v Sloveniji prisotne. Gre za primere, kjer pari otroke posvojijo, ali pa naročijo, oziroma odkupijo od nadomestnih mater v tujini. Lezbičnim parom pa je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pod ministrom Ivanom Svetlikom in državno sekretarko Anjo Kopač Mrak omogočilo posvojitev biološkega otroka svoje partnerice.

Največ družin v Sloveniji je še vedno "tradicionalnih", torej zakoncev z otroki (217.000 v letu 2018), vendar se njihovo število hitro zmanjšuje, predvsem v prid zunajzakonskih skupnosti, ki jih je že okoli 15 %. Četrtina vseh slovenskih družin so enostarševske družine, uradno zabeleženih istospolnih družin z otroki pa je bilo v letu 2018 trideset.



Programe, v katere se vključujejo istospolne družine v Sloveniji, z državnim financiranjem izvajajo številne nevladne organizacije, ki delujejo na področju pravic in interesov lezbijk, gejev, biseksualnih in trans oseb.

Legebitra

Ena najbolj znanih, ki se ukvarja z "zagovorništvom pravic LGBTI oseb" je Legebitra.

Med svojimi programi organizira tudi srečanja istospolnih, oziroma "mavričnih" družin, kar na svoji spletni strani predstavljajo takole: "Srečanja so namenjena mavričnim družinam, vsem LGBTI staršem z otroci in vsem LGBTI staršem, ki boste to še postali. Sproščeno druženje se odvija v odprtem okolju, kjer se lahko zabavajo tudi vaše_i najmlajše_i. Poleg neformalnega druženja bi želeli_e spregovorili tudi o temah kot so LGBT starševsto, o željah in potrebah mavričnih družin, o odnosu družbe in pravnih okvirjih ter o konkretnih načrtih za naprej."

Za svoje programe so od leta 2007 do danes prejeli slabe 3 milijone davkoplačevalskih evrov. Največ z Ministrstva za zdravje, 1,2 milijona evrov, nato z Mestne občine Ljubljana 607 tisoč evrov ter seveda z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, 397 tisoč evrov.

Med večjimi financerji Legebitre so tudi Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (344 tisoč evrov), Urad RS za mladino (78 tisoč evrov), in pa denimo Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (44 tisoč evrov.)

Društvo DIH- enakopravni pod mavrico

Še eno društvo, ki na področju LGBT pravic in aktivnosti deluje od leta 2003, je DIH. Njihove aktivnosti obsegajo pogovorne skupine, delavnice, strokovno svetovanje, tabore, svetovanje glede hiv/aids preventive, publikacije, informiranje preko interneta itd.

Za te programe javna sredstva prejemajo že vse od svoje ustanovitve. Od lete 2007 do danes je bilo teh za dobrih 600 tisoč evrov. Največ, 270 tisoč, s strani Ministrstva za zdravje, slabih 240 tisoč z Mestne občine Ljubljana, 22 tisoč s Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ter 18 tisoč z Javnega zavoda Mladi zmaji.

Društvo parada ponosa

Javnosti morda bolj znana organizacija je Društvo parada ponosa, ki je bilo, kot zapišejo na svoji spletni strani, ustanovljeno za "uresničevanja človekovih pravic in interesov lezbične, gejevske, biseksualne, transspolne, interspolne in queer (v nadaljevanju LGBTIQ) populacije."

Njihovo poslanstvo je od leta 2007 do danes podprto s 195 tisoč evri, intenzivneje v zadnjih petih letih. Glavna financerja sta MOL (60 tisoč), Zavod za zaposlovanje (70 tisoč) in Ministrstvo za javno upravo (40 tisoč evrov).

Zavod za kulturo raznolikosti Open

Še ena nevladna organizacija, ki, kot pišejo na svoji spletni strani, "širi idejo antidiskriminacije, spoštovanja človekovih pravic in raznolikosti," je ljubljanski Zavod za kulturo raznolikosti Open.

Kot se predstavljajo, izvajajo raziskovalne in promocijske projekte s področja človekovih pravic, kulture, socialne varnosti in ekonomskega sistema.

"Ne želimo biti zgolj nema priča družbenega dogajanja, ampak njegov budni opazovalec in soustvarjalec. Zato organiziramo družbeno kritične dogodke, okrogle mize, predavanja, koncerte, delavnice, literarne večere in festival, lokalno in globalno okolje pa spremljamo tudi z razmišljanji, analizami in zapisi."

V podporo svojemu delu so v zadnjih desetih letih prejeli 121 tisoč evrov javnih sredstev, največ od Mestne občine Ljubljana in Zavoda za zaposlovanje.

Posredno javno financiranje

Precej javnega denarja pa se za organizacije, ki skrbijo za "mavrične družine" namenja tudi posredno, znotraj civilnodružbenih organizacij, ki so uradno namenjene za druge namene. En tak primer je Javi zavod Mladi zmaji - center za kakovostno preživljanje prostega časa mladih, ki ga je leta 2009 ustanovila Mestna občina Ljubljana.

Za svoje dejavnosti so Mladi zmaji od 2007 do danes prejeli dobrih 6 milijonov davkoplačevalskih evrov, večino od ustanovitelja MOL, nekaj pa tudi od ministrstev za delo, šport, Javnega sklada za kulturne dejavnosti itd. Med prejemniki njihovih sredstev sta denimo tako zgoraj predstavljena Društvo DIH (18 tisoč evrov) ter društvo Legebitra (15 tisoč evrov).

Drugi primer je društvo za kulturno-umetniško produkcijo Škuc s sedežem na Metelkovi 6, ki je v obravnavanem obdobju prejemnik 6,7 milijona davkoplačevalskih evrov. Znotraj društva razmeroma samostojno delujejo Lezbična sekcija ŠKUC LL, gejevska sekcija Škuc Magnus in "neodvisna politična organizacija za geje in lezbijke v Sloveniji" Roza klub, ki so financirana znotraj omenjenega proračuna Škuc.

Na področju LGBTI posameznikov in družin pa je zelo aktiven tudi dobro znani inštitut za sodobne družbene in politične študije Mirovni inštitut, ki si v svojem poslanstvu prizadeva za "odprto skupnost, sposobno kritičnega mišljenja in utemeljeno na načelih enakosti, odgovornosti, solidarnosti, človekovih pravic in pravne države." Za svoje dejavnosti je Mirovni inštitut od leta 2007 prejel skoraj 4,4 milijone evrov javnih sredstev.

Če med številnimi njihovimi projekti izpostavimo dva - pred leti so denimo organizirali mednarodni seminar "LGBT družine: nova manjšina?" V začetku januarja pa so v reviji South Eastern Europe objavili članek Mrežna politika feminističnih in LGBT gibanj v Sloveniji.

 In nevladne organizacije na področju tradicionalnih družin in družinske politike?

Seveda pa v Sloveniji deluje kar nekaj nevladnih organizacij, ki izhajajo iz ideala "tradicionalne družine", čeprav slednje ne pomeni, da se v svojih programih in aktivnostih ne ukvarjajo z vsemi obstoječimi oblikami družin.

Ena največjih civilnodružbenih organizacij katoliške podstati je društvo Družina in Življenje (DIŽ) zakoncev Danija in Vilme Siter, ki v svoji viziji navaja: "V Sloveniji bomo povzdignili vrednoto krščanskega zakona, da bodo vsi zahrepeneli po njem." Društvo, v okviru katerega deluje, ni neposredni prejemnik večjih vsot javnih sredstev. Približno 65 tisoč evrov pa so do zdaj prejeli iz 0,5 % dohodnine, ki jim jih namenijo neposredno davkoplačevalci.

Zavod za kulturo življenja Iskreni tudi v ospredje postavlja tradicionalno družino in je od ustanovitve leta 2007 so zdaj za razne projekte, programe, delavnice in izobraževanja prejel 240 tisoč evrov iz javnih sredstev.

Med drugimi večjimi nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z družinskim področjem v Sloveniji, je vredno izpostaviti Študijsko raziskovalni center za družino, ki se ukvarja s terapevtskim delom, reševanjem konfliktov, svetovanjem, izobraževanjem ter raziskovalnimi in socialnimi projekti, za kar je od leta 2013 prejel 632 tisoč evrov javnih sredstev. Na podobnem področju v Mariboru deluje Družinski center Mir s 473 tisoč evri javne podpore od leta 2017, v Celju pa Družinski inštitut Bližina s pol milijona evrov javne podpore v zadnjih trinajstih letih.

Na področju družinskih zadev sicer deluje še večje število manjših nevladnih organizacij različnih vrednot in nazorov. Med katoliškimi marsikatera z malo ali nič javnimi sredstvi, kot je denimo zavod na področju zakonskih skupin Najina pot, v katerem deluje 52 zakonskih skupin s po sedem do 12 zakonskimi pari, ki deluje po vsej Sloveniji.