Transmaščobe, žganje, šoping, bla bla bla ... komu je mar za parlameter?
Parlameter torej. Meter, ki meri naše poslance v besedah in dejanjih. Na strani parlametra tako lahko najdete način izražanja, glasovanja in grupiranja poslancev. Vidite lahko, kdo je najbolj ekscesen in kdo najbolj prevzeten v svoji govorici, katera poslanska skupina najbolj vestno obiskuje seje državnega zbora.
Do neke mere je uporabnikom blizu, vsaj tistim s postjugoslovanskim rojstnim listom. Lahko "šeraš" in "embedaš" podatke, jih mile volje širiš po omrežjih, si jih "postaš" na zid in tako naprej. Če imaš med prijatelji Kordiša ali Tonina, lahko njun pomanjkljiv vokabular deliš celo z njima samima. Hura za transparentnost!
Onkraj enostavne deljivosti pa stran dopušča tudi neštete možnosti za zlorabo. Za začetek, nihče zares ne ve, kaj pomeni kategorija »besede, ki najbolj zaznamujejo poslance«. Za Luko Mesca je ta beseda »transmaščoba«, za Branka Grimsa »šoping« in »multikulti«, za Tonina »božičnica«, za Möderndorferja pa "bla bla bla". Lahko le ugibamo kako naj bi se besede izluščile iz govorov. Informacije nam ponujajo obrazložitev, da je analiza izvajana po statistiki tf-idf. Poučno.
Nekatere analize so pač zgolj v zabavo, na primer ta, da SDS najbolj zaznamuje beseda »tizer«. vendar pa je tudi druge, bolj relevantne težko razumeti.
Obstaja na primer parlamentarni kompas, ki nudi obet resničnega vpogleda v med-poslansko dinamiko. Na njem lahko vidimo razporeditev poslancev glede na odstopanje od povprečja poslanske skupine pri glasovanju. To pomeni, da lahko razberemo koliko odstopanja pri glasovanjih od poslanskih kolegov kot ujemanja s poslanci drugih strank.
Pa vendar, resnično vrednost podatkov je težko oceniti, če ne razumemo uporabljenih orodij analize. Stran nam pojasni, da: »Rezultate postavimo v dvodimenzionalno matriko. Nato matriko razbijemo na lastne vrednosti /…/ Algoritem vrne tri matrike - u, s in V-transpose. O V-transpose matriki lahko razmišljamo kot o novem naboru koordinat poslancev. Iz V-transpose vzamemo tisti dve vrstici, ki pojasnjujeta največji del prejšnje matrike in ju vizualiziramo v dvodimenzionalnem koordinatnem sistemu.« Ni kaj, zanimivo.
Zanimivo je tudi, da na sejah največ govori Jožef Horvat iz NSi, ki je med svojim mandatom izrekel že 733773 besed. Ter da je med prvimi desetimi najbolj gostobesednimi poslanci kar pet članov SDS-a.
Nadalje lahko razberemo, da najbolj ekscesno izrazoslovje uporabljata zastopnika madžarske in italjanske manjšine. Zanimivo, mogoče odtenek sporno, da merilo »žaljive, prostaške » govorice namenimo manjšinam.
Med najbolj jezikovno privzdignjenimi skupinami, ki uporabljajo več evfemizmov in pesniškega izrazoslovja, so SD, ZL in DeSUS. Mogoče zato težje nagovarjajo delavsko volilno telo. Nadalje je izrazoslovje najpreprostejše pri SDS in SMC.
Parlameter se pogosto utemeljuje kot orodje v službi demokracije. Statistični popis vladajočih in njihovih odločitev naj bi ponujal nepotvorjen vpogled v resničnost poslanskih sej. Sicer bi se jih dalo spremljati na televiziji, vendar – kdo pa utegne slediti dvanajsturnim interpelacijam in poslušati več sto tisoč poslanskih besed.
Resničnost pa je, kljub statistični gotovosti, v analizah izkrivljena in podana arbitrarno.
Upe na transparentnost in večjo demokratično vključenost v odločevalski proces lahko kar opustimo. Povsem verjetno da bo parlameter v primeru velike priljubljenosti na poslance učinkoval disciplinirajoče ali vsaj motivacijsko.
Mogoče bodo manj klevetali, se večkrat odločali avtonomno. Mogoče bo Miha Kordiš ugotovil, da delavcev ne nagovarja z njemu ljubimi besedami »faktičen«, »imperialističen« in »torpedirati«. Mogoče bo Vinko Gorenak pri sebi sklenil, da bo manj preprost in ekscesen. Mogoče bodo neodvisni poslanci, ki le v 61,3 odstotkih obiskujejo glasovalne seje, spremenili to slabo navado.
Mogoče. Po drugi strani pa, morda jim za parlameter resnično ni mar.
Do neke mere je uporabnikom blizu, vsaj tistim s postjugoslovanskim rojstnim listom. Lahko "šeraš" in "embedaš" podatke, jih mile volje širiš po omrežjih, si jih "postaš" na zid in tako naprej. Če imaš med prijatelji Kordiša ali Tonina, lahko njun pomanjkljiv vokabular deliš celo z njima samima. Hura za transparentnost!
Uporaba in zloraba
Onkraj enostavne deljivosti pa stran dopušča tudi neštete možnosti za zlorabo. Za začetek, nihče zares ne ve, kaj pomeni kategorija »besede, ki najbolj zaznamujejo poslance«. Za Luko Mesca je ta beseda »transmaščoba«, za Branka Grimsa »šoping« in »multikulti«, za Tonina »božičnica«, za Möderndorferja pa "bla bla bla". Lahko le ugibamo kako naj bi se besede izluščile iz govorov. Informacije nam ponujajo obrazložitev, da je analiza izvajana po statistiki tf-idf. Poučno.
Nekatere analize so pač zgolj v zabavo, na primer ta, da SDS najbolj zaznamuje beseda »tizer«. vendar pa je tudi druge, bolj relevantne težko razumeti.
Obstaja na primer parlamentarni kompas, ki nudi obet resničnega vpogleda v med-poslansko dinamiko. Na njem lahko vidimo razporeditev poslancev glede na odstopanje od povprečja poslanske skupine pri glasovanju. To pomeni, da lahko razberemo koliko odstopanja pri glasovanjih od poslanskih kolegov kot ujemanja s poslanci drugih strank.
Pa vendar, resnično vrednost podatkov je težko oceniti, če ne razumemo uporabljenih orodij analize. Stran nam pojasni, da: »Rezultate postavimo v dvodimenzionalno matriko. Nato matriko razbijemo na lastne vrednosti /…/ Algoritem vrne tri matrike - u, s in V-transpose. O V-transpose matriki lahko razmišljamo kot o novem naboru koordinat poslancev. Iz V-transpose vzamemo tisti dve vrstici, ki pojasnjujeta največji del prejšnje matrike in ju vizualiziramo v dvodimenzionalnem koordinatnem sistemu.« Ni kaj, zanimivo.
Upe na transparentnost in večjo demokratično vključenost v odločevalski proces lahko kar opustimo. Povsem verjetno da bo parlameter v primeru velike priljubljenosti na poslance učinkoval disciplinirajoče ali vsaj motivacijsko.
Vulgarni manjšinci in poetični socialni demokrati?!
Zanimivo je tudi, da na sejah največ govori Jožef Horvat iz NSi, ki je med svojim mandatom izrekel že 733773 besed. Ter da je med prvimi desetimi najbolj gostobesednimi poslanci kar pet članov SDS-a.
Nadalje lahko razberemo, da najbolj ekscesno izrazoslovje uporabljata zastopnika madžarske in italjanske manjšine. Zanimivo, mogoče odtenek sporno, da merilo »žaljive, prostaške » govorice namenimo manjšinam.
Med najbolj jezikovno privzdignjenimi skupinami, ki uporabljajo več evfemizmov in pesniškega izrazoslovja, so SD, ZL in DeSUS. Mogoče zato težje nagovarjajo delavsko volilno telo. Nadalje je izrazoslovje najpreprostejše pri SDS in SMC.
Večja transparentnost in demokratičnost? Vsak up opustite!
Parlameter se pogosto utemeljuje kot orodje v službi demokracije. Statistični popis vladajočih in njihovih odločitev naj bi ponujal nepotvorjen vpogled v resničnost poslanskih sej. Sicer bi se jih dalo spremljati na televiziji, vendar – kdo pa utegne slediti dvanajsturnim interpelacijam in poslušati več sto tisoč poslanskih besed.
Resničnost pa je, kljub statistični gotovosti, v analizah izkrivljena in podana arbitrarno.
Upe na transparentnost in večjo demokratično vključenost v odločevalski proces lahko kar opustimo. Povsem verjetno da bo parlameter v primeru velike priljubljenosti na poslance učinkoval disciplinirajoče ali vsaj motivacijsko.
Mogoče bodo manj klevetali, se večkrat odločali avtonomno. Mogoče bo Miha Kordiš ugotovil, da delavcev ne nagovarja z njemu ljubimi besedami »faktičen«, »imperialističen« in »torpedirati«. Mogoče bo Vinko Gorenak pri sebi sklenil, da bo manj preprost in ekscesen. Mogoče bodo neodvisni poslanci, ki le v 61,3 odstotkih obiskujejo glasovalne seje, spremenili to slabo navado.
Mogoče. Po drugi strani pa, morda jim za parlameter resnično ni mar.
Zadnje objave
Interventni zakon kot signal spremembe: dovolj za začetek, premalo za preboj
17. 4. 2026 ob 8:26
Je zahodna civilizacija na robu propada? Če verjamemo Glubbu, slabo kaže
16. 4. 2026 ob 20:54
Varčevanje na koncu mandata: rezanje stroškov in omejene širitve
16. 4. 2026 ob 19:00
Največja evropska carinska reforma po letu 1968: šok za spletne potrošnike
16. 4. 2026 ob 18:33
Na levem polu optimizem še naprej kopni
16. 4. 2026 ob 17:16
Ekskluzivno za naročnike
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Nov predsednik DZ: bitka dobljena, vojna še ne
15. 4. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
APR
17
Tečaj za zaročence
17:00 - 13:30
APR
18
»Preživimo dan s sv. Terezijo Avilsko«
09:30 - 13:00
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.