Tri četrtine ameriških škofov podprlo osnutek dokumenta, ki ga nekateri mediji vidijo kot "referendum o Bidnu"

Minuli teden so se ameriški škofje sestali na redni konferenci, ki je trajala od torka do četrtka in minila v znamenju razprave o začetku priprave osnutka »dokumenta o pomenu evharistije v življenju Cerkve«.

Ta predolg je na koncu podprlo kar 168 škofov, 55 je jih je bilo proti, šest se jih je vzdržalo. Mnogi evropski mediji so to komentirali, češ da je večina ameriških škofov pač konservativnih in zato česa drugega tudi ni bilo pričakovati.

Mimogrede, zasedanje škofovske konference je potekalo na daljavo, a javno: vsakdo si je lahko ogledal prenos v živo; in priznati moram, da sem z velikim presenečenjem spremljal vsaj nekaj delov te odprte, iskrene in zelo direktne razprave med njimi. Različnost njihovih mnenj, dodatni predlogi, kritike in pohvale so kar švigale med njimi, in vse to v veliki transparentnosti.

Kot omenjeno, je bilo govora predvsem o osnutku dokumenta o evharistiji: ta med drugim govori o resnični prisotnosti Kristusa v evharistiji, obnovi razumevanja evharistije kot žrtve, pomenu nedelje ter potrebi po dostojanstveni liturgiji. Same tematike, ki so izrednega pomena, in iz tega seznama bi se lahko kaj naučila tudi Cerkev na Slovenskem.

Potek dogodkov se je sicer rahlo zataknil v ponedeljek, ko je Catholic News Agency napačno poročala, da naj bi se naslednji dan ameriški predsednik v sklopu svoje turneje po Evropi srečal tudi s papežem. Kasneje se je izkazalo, da srečanje med njima ni bilo načrtovano, je pa bil obisk jutranje svete maše s Svetim Očetom želja Bidnove administracije.

Po nadaljnjem poročanju sodeč je Sveti Sedež ta predlog zavrnil, in to ravno zaradi sočasnega zasedanja ameriških škofov, na katere bi obisk predsednika izvajal svojevrsten pritisk ravno zaradi glavne teme tokratne konference.

Mediji – žal tudi mnogi katoliški – niso poročali toliko o tem, da naj bi se Sveti Oče in predsednik ZDA srečala, glavna novica je namreč bila, da naj bi Biden prisostvoval sveti maši in predvsem da naj bi prejel sveto obhajilo »iz rok samega Svetega Očeta«.

Ti isti mediji – žal, spet tudi mnogi katoliški – tudi o morebitnem novem dokumentu ameriške škofovske konference niso znali povedati drugega, kot da naj bi šlo za nekakšen uraden obračun s politiki, ki podpirajo splav, predvsem s samim ameriškim predsednikom.

V resnici pa ta dokument, katerega pisanje so sedaj potrdili škofje, niti ne bo neposredno povezan z Bidnom ali drugimi posameznimi katoliškimi politiki. Osnutek pa res omenja tudi problematiko politikov, ki podpirajo ukrepe, ki so v nasprotju s cerkvenim naukom. Med temi je gotovo najbolj pomembna podpora splavu in evtanaziji.

V medijih se enostavno dušijo argumenti, zakaj se vse to dogaja, zakaj je ameriškim in drugim škofom tema splava in politikov tako pomembna, zakaj jim je pomembno, da katoličane poučijo z novim dokumentom o sveti evharistiji itn.

V medijih se enostavno dušijo argumenti, zakaj se vse to dogaja, zakaj je ameriškim in drugim škofom tema splava in politikov tako pomembna, zakaj jim je pomembno, da katoličane poučijo z novim dokumentom o sveti evharistiji itn.

Na drugi strani pa se povečuje politizacija svetega obhajila in papeža Frančiška. Nihče noče slišati, kaj imajo škofje in Sveti Oče dejansko povedati, vprašanje je samo, ali bo nek politik prejel obhajilo ali ne, kot da bi šlo za najljubšo igračo.

Kar pa je precej žalostno: politizacije Svetega Očeta smo nekako že navajeni: samo pomislimo na srečanja nekaterih naših politikov z zadnjimi tremi papeži: marsikdaj nič drugega kot pretvarjanje in nabiranje poceni medijske reklame in političnih točk, doma pa neka povsem druga politika.

Ista zgodba se žal nadaljuje tudi pri prejemanju svetega obhajila. Obisk svete maše in zdaj že pregovorno branje mašnih beril pa sta tudi pri nas že itak postala del volilnega boja.

Tudi na dogajanje v ZDA lahko gledamo s strani tveganja, da škofje povzročijo politizacijo svetega obhajila in vtis, da se bo prepoved prejema le-tega spremenila v orožje proti nekaterim politikom.

Na drugi strani pa drži, da je v samem bistvu svetega obhajila združitev Boga s človekom; vse stvari v človeku pa niso vedno združljive z Bogom. Agresivno zagovarjanje pro-abortivne politike je že tak primer.

Na koncu je v ZDA zmagal tisti argument, ki so ga izpostavili mnogi izmed 168 škofov, ki so potrdili snovanje novega dokumenta o evharistiji: treba je delati na prenovi evharistične vere v prisotnost Gospoda Jezusa v svetem obhajilu, sproti pa dati tudi jasno izjavo o protislovju, ko se ima ameriški predsednik za pobožnega katolika, njegova politika pa na nekaterih področjih sporoča vse prej kot to.

In na koncu je zmagal ta, »pastirski« argument, ker so tudi mnogi škofje poročali, da vernike njihovih škofij trenutna nejasnost glede katoliškosti njihovega predsednika moti in povzroča zmedo.

Ameriški škofje so se odločili za jasen pristop in razjasnitev tega protislovja, to pa naj bi preprečilo nadaljnje izkoriščanje vere, verskih obredov ter predstavnikov Cerkve za politične namene.