Udarec za Golobov napad na kmečke stanovske organizacije: ustavno sodišče razveljavilo poskus "depolitizacije"

Ustavno sodišče Republike Slovenije je s sedmimi glasovi proti enemu odločilo, da se peti odstavek  12. člena Zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije razveljavi. Volilna opravila za volitve v KGZS se bodo pričela v pričetku maja 2024 in bodo lahko potekala brez omejitev, ki jih je predvideval sporni odstavek.

Svoje predstavnike v organe kmetijske zbornice volijo posebej fizične in posebej pravne osebe. Volitve fizičnih oseb potekajo na podlagi splošne in enake volilne pravice, kandidirati pa je mogoče prek društev, prek političnih strank pa (uradno) ne. Novela o KGZS-ju je bila sprejeta septembra lani z 49 glasovi za in 20 proti z glasovi koalicije, pri čemer so se nekateri poslanci SD-ja zaradi pomislekov vzdržali.

Ustavno sodišče pritrdilo Državnemu svetu

Ustavno sodišče je z razveljavitvijo petega odstavka 12. člena Zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije pritrdilo pomislekom Državnega sveta, ki je na neupravičeno omejevanje pasivne volilne pravice opozarjal skozi celoten zakonodajni postopek. 

»Politiko odmikamo od organov KGZS. V njih morajo biti predstavniki, ki delujejo v interesu kmetov. Radi bi določili, da v obvezne organe zbornice in organe njenih območnih enot ne morejo biti izvoljene oziroma imenovane osebe, ki so bile v obdobju preteklih štirih let na višjih položajih v državi, lokalnih skupnostih in pri institucijah EU, prav tako v organih političnih strank,« je takrat namero koalicijskih poslancev predstavila prvopodpisana Mateja Čalušić iz Gibanja Svoboda, ki je sedaj v vlogi kmetijske ministrice. Kdor je bil v štirih letih pred zborničnimi volitvami član organov političnih strank na državni, regionalni ali občinski ravni, evropski ali slovenski poslanec, funkcionar v evropski komisiji ali evropskem svetu, predsednik republike ali vlade, minister, državni sekretar, župan, občinski svetnik, direktor občinske uprave, tajnik občine, direktor katerega od organov v sestavi ministrstev, generalni sekretar ministrstva … po ideji »svobodnjakov« ne bo smel biti niti član častnega razsodišča kmetijske zbornice niti sveta njene območne enote, kaj šele da bi postal predsednik ali podpredsednik te največje nevladne kmečke organizacije.

Državni svet je na 8. izredni seji 27. 9. 2023 sprejel zahtevo za ponovno odločanje o ZKGZ-C z utemeljitvijo, da zakon krši ustavno načelo enakosti pred zakonom, saj pasivno volilno pravico omejuje zgolj za KGZS, ne pa tudi za druge zbornice z obveznim članstvom. Poleg tega je Državni svet opozoril, da določb ZJGZ-C ni moč izvajati, saj članstvo in politično delovanje ni informacija javnega značaja, ki bi jo lahko ob kandidaturi posameznikov v organe KGZS preverjali.

Ministrica M.Čalušić je še kot poslanka vložila zakon o KGZS z enim vsebinskim členom. Člen je bil uperjen proti KGZS in proti slovenskemu kmetu. US je pričakovano odločilo, da je bil tudi protiustaven. Ministrica bo zelo težko še naprej opravljala svoje delo. Pričakujemo odstop.

— Vida Čadonič Špelič (@SpelicVida) April 11, 2024

Številne pomisleke je izrazila tudi zakonodajnopravna služba DZ-ja. Tako kmetijska kot veterinarska stroka sta napovedali, da bosta v primeru potrditve zakona v DZ-ju vložili predlog za ustavno presojo in njuno zadržanje, na koncu je oceno ustavno zahteval državni svet. Ta sporoča, »da je ustavno sodišče z razveljavitvijo petega odstavka 12. člena zakona o KGZS-ju pritrdilo pomislekom državnega sveta, ki je na neupravičeno omejevanje pasivne volilne pravice opozarjal skozi celoten zakonodajni postopek«.

Ustavno sodišče je med drugim ugotovilo, da je KGZS v bistveno enakem pravnem položaju kot druge zbornice z obveznim članstvom – notarska, odvetniška, zdravniška, veterinarska in lekarniška –, zato bi moral biti podan razumen razlog za različno obravnavo te zbornice. Ta razlog pa ne iz zakonodajnega gradiva, ne iz odgovora DZ-ja, ne iz mnenja vlade ne izhaja, je presodilo.

S tem je bil omenjeni odstavek neskladen s 14. členom ustave, ki določa, da so vsi pred zakonom enaki. Zaradi tega neskladja ustavno sodišče ni presojalo drugih očitkov predlagatelja. Med temi so bili kršenje pravice do upravljanja javnih zadev, načela jasnosti in pomenske določljivosti predpisov ter načela varstva zaupanja v pravo.

Neizvedljiva določila

»V slovenskem pravnem redu je tudi unikatna, kajti nezdružljivosti funkcij ne določa le za obdobje izvolitve, ampak kar za štiri leta nazaj, poleg tega takšne omejitve nima nobena druga primerljiva organizacija v državi,« je argumentiral predsednik KGZS Roman Žveglič. V zbornici tudi izpostavljajo, da tega določila sploh ne bi bilo mogoče izvajati, saj evidenca funkcij, na katere se nanaša, ne obstaja niti za aktualne funkcije, kaj šele za pretekla štiri leta. Volilna komisija KGZS zato ob vlaganju kandidatur tega ne bi mogla preveriti, prav tako ne sodišče ob morebitnem sodnem sporu.

Ob ponovnem glasovanju je Državni zbor zakon kljub opozorilom Državnega sveta sprejel, zato je Državni svet, na predlog komisije in zaradi zatrjevanih neustavnostih, na 11. seji 15. 11. 2023 sprejel Zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 12. člena Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Državni svet je pri tem izpostavil, da je zakonodajalec z ZKGZ-C dosegel hudo, neutemeljeno in nesorazmerno vmešavanje politike v avtonomijo KGZS, kar bo imelo v bodoče večplastne negativne učinke, ter da omejitve pasivne volilne pravice v zbornici nikakor ni moč upravičiti kot nujne in primerne za delovanje demokratičnega sistema. 

Kaj poreče ministrica @MKGP_RS. Torej je bila novela @PS_SDS upravičena. A ministrica je bila tiho, poslanci koalicije pa so se nam smejali, da pojma nimamo. A očitno smo imeli v @strankaSDS, @DrzavniSvet in #KGZS prav. https://t.co/cnCJyRY7OM

— TomazLisec (@TomazLisec) April 11, 2024

»Priznati moram, da je tudi mene presenetil širok obseg omejitev volilne pravice za Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, ki jih res ne pozna nobena druga podobna institucija,« je pred časom dejal ustavni pravnik dr. Igor Kaučič. Za primerjavo je navedel, da zakon o računskem sodišču, ki kot neodvisna in samostojna institucija nadzoruje porabo javnih sredstev, pozna le eno podobno prepoved. Član računskega sodišča v štirih letih pred imenovanjem namreč ni smel biti član vlade. 

Predsednik SLS Marko Balažic je opozoril, da sprejeta odločitev znižuje že tako načeto kredibilnost ministrice za kmetijstvo Mateje Čalušić, ki je bila prvopodpisana pod novelo zakona o KGZS: »Med zakonodajnim postopkom smo v SLS, poleg ostalih institucij, tudi Zakonodajno-pravne službe DZ, glasno opozarjali na nedoslednosti zakona. Ker je bil umik omenjenega zakona ena od poglavitnih zahtev kmetov med lanskoletnimi protesti, ocenjujemo, da je prvopodpisana z odločitvijo ustavnega sodišča izgubila vso kredibilnost za pogajanja ter bi se zato morala posloviti.« V Slovenski ljudski stranki pričakujejo, da bo podobno usodo doživela tudi novela Zakona o živalih.