Ugovora vesti pri opravljanju splava in vstavljanju materničnih vložkov v praksi – diskriminacija in iskane ambulante

POSLUŠAJ ČLANEK

V prvem prispevku na temo ugovora vesti v ginekologiji in porodništvu smo opozorili na aktualni primer pritiska na pravico do ugovora vesti na tem področju. A ne gre za prvi, ne edini tak primer. Prizadevanja Zdravniške zbornice in selekcijski postopki specializantov namreč kažejo na poskuse preprečevanja, da bi posamezniki z ugovorom vesti lahko delovali v slovenskem zdravstvenem sistemu. A vendarle tudi pri nas obstaja nekaj ginekologov, ki uveljavljajo ugovor vesti in delujejo na primerni ravni, povpraševanje po sprejemu v njihove ambulante pa močno presega ponudbo.

S kakšnimi praktičnimi ovirami in težavami se soočajo mladi, ki začenjajo svojo pot na tem področju? Zakaj je ta pravica pomembna? Kakšno je stališče prava do uveljavljanja ugovora vesti? Ali bi se pravica do ugovora vesti lahko zopet znašla na udaru v primeru uzakonitve evtanazije? Kakšne so izkušnje ginekologinje, ki uveljavlja ugovor vesti?

Da v praksi na tem področju prihaja do pritiskov, kaže dejstvo, da kandidatom za specializacije iz ginekologije in porodništva, ki uveljavljajo ugovor vesti že pred izbirnim postopkom, na Zdravniški zbornici (ZZS) svetujejo, naj raje izberejo katero drugo specializacijo (vir). Izkušnja kandidatke za specializacijo iz ginekologije in porodništva, ki je zaradi diskriminacije po napovedanem uveljavljanju ugovora vesti dobila tožbo zoper ZZS, pa kaže tudi na oviranje možnosti opravljanja specializacije na tem področju za tiste, ki bi želeli uveljavljati ugovor vesti.

»Zdravnik z ugovorom vesti v našem zdravstvenem sistemu predstavlja problem, grožnjo in motnjo v delovnem procesu, zato je treba take izločiti že na začetku, da kasneje ni problemov z njimi (iskanje nadomeščanj za opravljanje splava idr.). Komisija za izbor kandidata v osnovi nima nič proti kandidatom z ugovorom ali proti samemu ugovoru vesti, vendar so v sistemu, kakršen je, zdravniki z ugovorom nezaželeni. Obstaja tudi verjetnost, da bi zaradi zdravnika, ki uveljavlja ugovor, še drugi ginekologi prenehali opravljati splav. Miselnost komisije je, da zdravnikova pravica do ugovora ni nad pravico ženske do splava. Zdravnik, ki ne želi opravljati splava, naj torej ne bo ginekolog, ampak naj se usmeri na drugo področje. Obenem zdravnik z ugovorom vesti sodelavcem nehote vzbuja slabo vest. Večini ginekologov je namreč opravljanje splava milo rečeno neprijetno delo, le malo pa je tistih, ki verjamejo, da je to dobro. Marsikdo bi uveljavljal ugovor vesti, če ne bi imel konfliktov z ostalimi kolegi,« je za Domovino dejala mlada zdravnica, ki je na sodišču uspela dokazati, da je bila zaradi ugovora vesti v postopku selekcije za specializacijo iz ginekologije in porodništva diskriminirana (njeno ime hranimo v uredništvu).

Vprašanje ugovora vesti ne bi smelo biti del izbirnega postopka, ker ni povezano s strokovnostjo

»Vprašanje ugovora vesti ne bi smelo biti del izbirnega postopka, kar so potrdili tudi na sodišču. Odločitev za ugovor ne bi smela vplivati na izbiro kandidata, saj ne temelji na strokovnosti, ampak je osnovana na osebnem prepričanju,« je poudarila. Po njenih besedah bi država ustavno pravico do ugovora vesti morala zagotavljati na sistemski ravni in spoštovati, da nekateri razmišljajo drugače. A ker je pri nas le en javni sistem in ne obstaja bolnica, kjer splavov ne delajo, kot denimo v Avstriji, na tem področju velja skoraj monopol.

»Ta sodba se mi zdi pomembna kot precedenčni primer, saj se bo lahko nanjo opiral in skliceval še kdo, ki bi rad uveljavljal ugovor. V slovenski prostor vstopa evtanazija. Ponovno se lahko zgodi, da bomo zdravniki z ugovorom vesti manj zaželen kader, ker bo z nami več 'komplikacij' pri vsakodnevnem procesu dela na klinikah,« je še dodala.

Drugačne obravnave kot zgornja sogovornica pa je bila ob prijavi na razpis za specializacijo iz ginekologije in porodništva deležna zdravnica Kristina Zadravec: »V času moje prijave na razpis za specializacijo iz ginekologije in porodništva se nas je prijavilo toliko kandidatov, kot je bilo razpisanih mest, zato izbirni postopki niso bili potrebni. Kljub temu je potrebno opraviti še razgovor pred odobritvijo specializacije. Na tem razgovoru sem bila vprašana, ali bom med specializacijo uveljavljala ugovor vesti. Povedala sem, da bom, dobila pa sem zelo razumevajoč odziv, da bodo skušali urediti, da bo ne glede na to specializacija gladko potekala.«

»Če je nekdo pripravljen sprejeti težave, ki mu lahko pridejo naproti, zakaj bi ga omejevali?«

»Ko sem se pri svojem delu srečevala s pacientkami, pri katerih ni bilo v skladu z mojo vestjo, da bi opravila določene postopke ali storitve, sem jim to pojasnila in poskrbela, da so bile teh storitev deležne s strani drugih zdravnikov. V slabih štirih letih delovanja na področju ginekologije mi je samo ena pacientka dala povratno informacijo, da ji je bilo težko slišati, da uveljavljam ugovor vesti, sicer pa se mi je zdelo, da so pacientke to dobro sprejele, saj so v vsakem primeru dobile storitev, ki so jo potrebovale, le s strani drugega zdravnika,« je dejala. To je od nje zahtevalo dodaten angažma, saj je sama iskala zdravnike, ki so storitve in posege opravili. »Kljub temu mi tega ni bilo težko narediti, saj je bil to zame kompromis, da lahko delujem v obstoječem sistemu. Od sistema nisem pričakovala, da bo poskrbel zame, ampak sem se v njem skušala znajti sama,« je povedala. Večina sodelavcev jo je ob tem lepo sprejela, je pa bila deležna tudi kakšnega komentarja, da specializacije ne bo mogla opraviti, ker ji bodo preprečili opraviti kolokvije ali specialistični izpit, ali pa da ne bo imela potrjenega kroženja specializacije s strani določenega zdravnika, če bo pri delu uveljavljala ugovor vesti.

Sčasoma je pri delu vseeno začela čutiti obremenitve in neodobravanje s strani posameznikov. »Ko sem na primer začela z novim delom na enem izmed ginekoloških oddelkov, sem določen postopek opravljala, sčasoma pa sem začutila, da se mi upira in ni v skladu z mojo vestjo. Zato sem se pogovorila z odgovorno osebo in pojasnila, da tega dela ne morem več opravljati. Sprva sem bila deležna razumevanja in odgovora, da bodo delo organizirali tako, da me v ta postopek ne bodo več vključevali. Že čez nekaj dni pa se je ob pojavu kadrovskega primanjkljaja od mene pričakovalo, da vskočim in opravljam ta postopek, za katerega sem izrazila ugovor vesti. Vse te stvari so se sčasoma kopičile v osebno stisko in zato sem se odločila, da opustim specializacijo iz ginekologije,« je pojasnila.

»Zdi se mi, da sem sama zaradi ugovora vesti razvila večjo rahločutnost in da sem zaradi tega za pacientke še bolj zavzeto in odgovorno skrbela. Zaradi lastne izkušnje se strinjam z ginekologinjo Tul Mandićevo, da si pri uveljavljanju ugovora vesti lahko deležen 'številnih muk'. Če pa je nekdo pripravljen sprejeti težave, ki mu lahko pridejo naproti, zakaj bi ga omejevali?« sprašuje in dodaja: »Kjer je med ljudmi prostor za pogovor in sprejemanje, lahko nastaja dobro sodelovanje, zato verjamem, da je ugovor vesti v ginekologiji možen.«

Dr. Dolinar: Treba je gledati na dobrobit pacientk, te pa množično iščejo takšne ambulante

Da je delo v ginekologiji in porodništvu z ugovorom vesti ne le povsem mogoče, ampak tudi iskano, pa kaže tudi praksa. »Ginekologinje, ki so uveljavljale ugovor vesti, bodisi med specializacijo ali po njej, so v praksi delale v ambulantni ginekologiji in bile tako iskane, da nikakor niso mogle vzeti vseh pacientk, ki so si želele v njihove ambulante,« je izpostavil dr. Janez Dolinar iz Združenja slovenskih katoliških zdravnikov.

Na navedbe, da so določeni postopki v programu specializacije in da specializant z ugovorom vesti ne more opraviti specializacije po programu, je dejal, da v primeru, da bi se vedno sklicevali na ta argument, marsikdo ne bi mogel končati specializacije, ker se določenih posegov, ki so še vedno v programih specializacij, sploh ne izvaja ali pa se jih izvaja izjemno malo. Na drugi strani po njegovi oceni pogosto umanjka odgovornost, da bi specializant zagotovo usvojil vsa predpisana znanja. Sam ne vidi razloga, da oseba, ki uveljavlja ugovor vesti, ne bi mogla opraviti specializacije, še posebej če bo delala v ambulanti.

»Menim, da je treba gledati na dobrobit pacientov. V primeru, da imamo ginekologa, ki uveljavlja ugovor vesti, pacientka pa je o tem obveščena, ona pri tem v ničemer ni ob kakršno koli pravico ali možnost izbire. Če bi želela storitev, zoper katero zdravnik uveljavlja ugovor vesti, jo je tudi dolžan napotiti k drugemu ginekologu. Ugovorov vesti na področju ginekologije je zelo malo in ta majhen odstotek v ničemer ne zmanjšuje pomena stroke,« je dejal Dolinar. Po njegovem vedenju tudi nihče od teh ginekologov, ki uveljavljajo ugovor vesti, ni zagovornik prepovedi možnosti opravljanja splava – predvsem zato, ker bi to verjetno pomenilo precej večjo maternalno umrljivost, ker bi se splavi opravljali nestrokovno. Izpostavil pa je tudi dejstvo, da za mame, ki se za splav odločijo, pri nas umanjka vsakršna podpora. »Ni ne svetovanja ne psihološke podpore, ki pa jo te ženske potrebujejo,« je opozoril ter dodal, da bi se tukaj lahko naredilo še ogromno.

Dr. Dolinar, ki kot anesteziolog deluje v Splošni bolnišnici Novo mesto, sicer tudi sam uveljavlja ugovor vesti pri opravljanju splavov. Kot pravi, kolegi njegovo odločitev spoštujejo. »V primeru, da sem razpisan v operacijsko dvorano, kjer je v tistem dnevu kakšen splav, se zamenjamo. Dostikrat tudi sami že rečejo, da lahko zamenjam delovišče. Vesel sem tega spoštovanja moje odločitve,« je še dejal.

Ginekologinja z ugovorom vesti: V Sloveniji je veliko žensk in parov, ki želijo tako obravnavo

Da so v Sloveniji ginekologi, ki uveljavljajo ugovor vesti, kaže tudi prepolna ambulanta ene redkih ginekologinj pri nas z ugovorom vesti, Milene Igličar, ki deluje v Zdravstvenem domu Škofja Loka. »Ne strinjam se s tem, da naj se tisti mladi zdravniki, ki želijo spoštovati življenje od spočetja do naravne smrti, ne bi odločili za specializacijo iz ginekologije in porodništva. V Sloveniji je veliko žensk in parov, ki želijo tako obravnavo,« je dejala Igličarjeva, h kateri številne ženske tudi zaradi uveljavljanja ugovora vesti prihajajo celo iz bolj oddaljenih krajev. »Ker imam prepolno ambulanto, v glavnem na novo sprejmem samo pacientke, ki uporabljajo ali želijo uporabljati naravne metode načrtovanja družine. Metode poznam in jim znam svetovati. Seveda je v ambulanti premalo časa za učenje, za to so usposobljene svetovalke. Z znanjem, ki sem ga pridobila v tujini, pa poskušam pomagati parom, ki ne zanosijo in se ne odločijo za umetno oploditev. Seveda vse to prispeva, da se v spoštovanju življenja od spočetja naprej bolj ujamemo,« je dejala.

Kljub temu je opozorila, da je ob delu v ambulanti ugovor vesti lažje uveljavljati kot v bolnici, kjer se splavi izvajajo. »Tudi v ambulanti moram biti zelo previdna, da žensk, ki se odločijo za splav, ne obsojam, da sem do njih sočutna, se z njimi pogovarjam, jim pomagam in kvečjemu dam pozitivne spodbude. Ker ne vstavljam materničnih vložkov, je zelo pomemben tudi dober odnos do kolegov, ki jih vstavijo namesto mene, če ženska želi to obliko kontracepcije,« je dejala. Prav tako je izpostavila, da dr. Natašo Tul Mandić kot ginekologinjo in porodničarko zelo spoštuje. »Večkrat sem imela par, ki se je ob odkriti prirojeni napaki odločil, da otroka donosi in ga sprejme z njegovo boleznijo. Največkrat sem ju poslala k dr. Tul Mandićevi, saj je spoštljivo sprejela njuno odločitev,« je izpostavila. Ker uveljavlja ugovor vesti, sama doslej ni čutila večjih pritiskov, še največ težav je imela v času specializacije.

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike