UKC Ljubljana: Ne želimo odpovedovati posegov, a jih bomo morda morali

»Imamo več kot sto postelj manj kot pred desetimi leti, trend pa bi moral biti ravno obraten,« opozarja predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino na Interni kliniki UKCL dr. Peter Radšel.

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL) so morali zaradi velikega priliva bolnikov v zadnjem tednu sprejeti dodatne ukrepe.

»Klinični center kot osrednja slovenska bolnišnica ima po številu postelj na prebivalca teh najmanj od vseh bolnišnic v Sloveniji. Obenem kot osrednji državni center edini zdravimo nekatere bolezni, zato sprejemamo tudi paciente z drugih koncev Slovenije, kar samo še bolj upočasnjuje naše delo,« je še razložil dr. Radšel.

Število bolnikov v internistični urgenci UKCL se je povečalo predvsem na Internistični prvi pomoči (IPP). Povečini gre za starejše bolnike z več kroničnimi boleznimi, ki se jim je stanje obolenj poslabšalo zaradi različnih viroz, ki trenutno razsajajo. V UKCL opozarjajo, da bi lahko to v prihodnje ohromilo terciarno zdravstveno dejavnost, saj predstavlja izrazito obremenitev tako z vidika posteljnih kapacitet kot tudi medicinskega kadra. Zaradi te problematike je zasedenih 6 % bolniških kapacitet, ki pa na letni ravni predstavljajo kar 30 milijonov evrov prihodkov izgube za UKCL.

Na pohodu tudi atipična pljučnica

Nekolikšno povečanje priliva na urgenco je v začetku zime sicer normalno zaradi razsajanja virusnih obolenj. Med njimi so prehladi, vzrok katerih je najpogosteje rinovirus, respiratorni sincicijski virus (RSV), gripa, ki jo povzroča virus influenza in pa koronavirusna bolezen.

Poleg že obstoječih cepiv za gripo in covid-19 je bilo lani po desetletjih raziskovanja odobreno tudi cepivo proti RSV. NIJZ cepljenje proti RSV priporoča predvsem dojenčkom do šestih mesecev starosti, odraslim, starim nad 60 let in nosečnicam.

V zadnjih mesecih je v Sloveniji na porastu tudi atipična pljučnica, ki jo povzroča bakterija mycoplasma pneumoniae, ki se prenaša s kapljičnim prenosom (ob govoru, kihanju, kašljanju itn.) in povzroča gripi podobne simptome. Odrasli bolnišničnega zdravljenja načeloma ne potrebujejo, z izjemo bolnikov s covidom-19. Hujši potek bolezni pa povzroča predvsem pri otrocih in mladostnikih.

Država bo morala sprejeti veliko sistemskih sprememb, če hočemo kaj izboljšati

»Težave imamo, kako nadaljevati opravljanje posegov v primerih, ki niso neposredno življenjsko ogrožajoči. Ne želimo jih odpovedovati, ampak morda jih bomo morali,« je priznal dr. Radšel.

V UKCL bodo sicer zagotovili še 15 postelj v še nedokončanih prostorih za akutno bolne paciente in dodatne kapacitete znotraj interne klinike. Pri tem se bojijo, da bodo s tem dodatno obremenili zdravstvene delavce in tvegali še dodatno izgubo kadra. Poudarjajo, da njihovi ukrepi ne bodo dovolj: »Brez sistemskih ukrepov bi tak priliv akutnih urgentnih pacientov v prihodnje lahko vplival na izvajanje terciarnih storitev, ki se izvajajo samo v UKCL.«

»Država bo morala sprejeti veliko sistemskih sprememb, če hočemo kaj izboljšati,« je poudaril dr. Radšel. V UKCL menijo, da bi morali negovalne postelje zagotavljati v manj obremenjenih regionalnih bolnišnicah.

Državi predlagajo, naj za uravnoteženo razporeditev obremenitve med urgentne centre poskrbi po zgledih iz tujine. To pomeni vzpostavitev sistema za informiranje javnosti in Dispečerskega centra o čakajočih in čakalnih dobah v urgentnih centrih.

Tretjino bolnikov bi lahko oskrbeli že na primarni ravni

Povečan priliv bolnikov na urgenco pripisujejo več možnim dejavnikom. V prvi vrsti sta to pomanjkanje posteljnih kapacitet v domovih za starejše in demografski trend staranja prebivalstva. »Kot družba smo slabo pripravljeni na staranje prebivalstva,« ocenjuje dr. Radšel.

V igri pa je še en dejavnik: zmanjšana dostopnost nujne zdravstvene pomoči na primarni ravni. Opažajo namreč, da bi lahko okoli 30 % bolnikov, ki prispejo na ljubljansko urgenco, dobilo ustrezno oskrbo že na primarnem nivoju.

Dodatno težavo z vidika posteljnih kapacitet predstavljajo tudi pacienti, ki so z zdravljenjem v UKCL sicer že zaključili, a zanje zaradi pomanjkanja negovalnih kapacitet preprosto ni prostora v negovalnih bolnišnicah ali v domovih za starejše, kjer pa primanjkuje kadra. Po navedbah dr. Radšla v UKCL trenutno leži več kot 5 % takšnih bolnikov.

Nazadnje pa urgenca poka po šivih tudi zaradi omejenega sprejemanja bolnikov v domačo oskrbo. Ta je v nekaterih primerih ustrezna rešitev. Kot razlagajo v UKCL, trenutna ureditev ne zagotavlja parenteralnega antibiotičnega zdravljenja na domu. A s tem bi lahko sprostili pomemben delež postelj, ki jih zasedajo bolniki z bakterijskimi okužbami.