Upad državnih razpisov za obnovo in gradnjo cest: kaj pravijo gradbeniki?
POSLUŠAJ ČLANEK
Letošnji proračun predvideva rekordna sredstva za cestno infrastrukturo. Toda gradbinci opozarjajo, da je državna direkcija za infrastrukturo, ki ji proračun namenja 342 milijonov evrov, znatno zmanjšala število javnih razpisov za gradnjo in obnovo državnih cest. Proračun za leto 2024 bo sredstva za investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest znižal.
Vrednost gradbenih del je v prvi tretjini letošnjega leta sicer za četrtino višja kot v prvi tretjini lanskega leta, vendar finančne vrednosti in finančnega obsega gradbenih del ne moremo enačiti zaradi inflacije, ki povzroča višanje cen, je komentiral član uprave novomeškega CGP Edo Škufca za Delo.
Na mesečni ravni se je aprila vrednost opravljenih del znižala za 6,6 %, hkrati pa je po navedbah Škufce povpraševanja z izjemo Darsovega programa zelo malo.
Tako Škufca kot nekdanji voditelj ljubljanskega KPL Radenko Čubić opažata drastičen upad državnih naročil, medtem pa se število naročil na občinski ravni ni bistveno spremenilo.
Po podatkih Ajpesa so gradbene družbe lani izboljšale poslovanje v primerjavi z letom 2021: skupaj so ustvarile 7,7 milijarde evrov prihodkov in 273 milijone evrov neto čistega dobička, kar je 1,4 milijarde več oziroma 117 milijonov več kot predlani.
Tudi na splošno naj bi v slovenskih gradbeniških izvoznih podjetjih opažali stagnacijo, strah pa poglablja tudi tehnična recesija, v kateri sta se po popravljenih podatkih znašli Nemčija in Evroobmočje. V prvem četrtletju letošnjega leta je bilo v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta na primer izdanih 7 % manj gradbenih dovoljenj, pri tem pa 12 % manj za stanovanjske stavbe in 2 % manj za nestanovanjske.
Ficko: lahko pride do multiplikativnega učinka
Direktor Zbornice za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala (ZGIGM) pri Gospodarski zbornici Slovenije mag. Gregor Ficko opozarja, da je padec števila javnih naročil za gradnjo cest nevaren za gradbeništvo.
Ocenjuje, da lahko pride do ohlajanja panoge in manjših realizacij. Po drugi strani pa, kot pravi, lahko ob zmanjšanju programa za revitalizacijo državnega cestnega omrežja in posledičnem zaostanku pri revitalizaciji regionalnih in državnih cest pričakujemo očitno tveganje: poslabšanje prometne varnosti.
Nazadnje opozarja, da lahko ohlajanje gradbeniške panoge sproži multiplikativen učinek.
»Če pade gradbeništvo, je možna vrsta raznih negativnih učinkov. Lahko se začnejo ohlajati tudi vzporedne dejavnosti, kot so trgovina in proizvodnja gradbenega materiala, kovinska industrija, storitve, gradbena mehanizacija ...«
Pomanjkanje razpisov je škodljivo, razmere slabša tudi dvig minimalne plače
Čubić ocenjuje, da se bo luknja zaradi pomanjkanja razpisov še pokazala – večina projektov, ki jih trenutno zaključujejo, je bila sklenjenih leto ali dve nazaj: »Vtis laikov, da so gradbišča pogosto zgolj ograjena in da na njih ni ljudi, žal pogosto ni napačen. Na trgu je prava vojna za zaposlene, gradbena podjetja si med seboj dobesedno kradejo ljudi in pričakujem, da se bo v prihodnjih nekaj letih na trgu dogajalo še veliko nenavadnega,« je povedal za Delo.
Prav tako meni, da so problematični stroški dela in da je dvig minimalne plače panogi zadal nov udarec: »Delavca za minimalno plačo ne moreš dobiti, ker se za take ljudi pulijo vsi na trgu. Če pa ga dobiš, je to nekdo, ki ga praktično ni na delo ali pa je zelo veliko bolniško odsoten. Država z dvigom minimalne plače tako pomaga samo tistim, ki ne delajo.«
Gradbeni stroški so bili v prvem četrtletju letošnjega leta 10,8 % višji od enakega obdobja lani – stroški materiala so narasli za 14,5 %, stroški dela pa za 6,4 %. Po navedbah Škufce se cene nekaterih materialov umirjajo, drugi pa naprej rastejo. Kot najpomembnejše dejavnike za stroške navaja rast cen materialov in energentov, rast minimalne plače ter pomanjkanje delovne sile. Zaradi tega bo zaradi podražitev letos in v letu 2024 obseg gradnje in revitalizacije cest z enako vsoto denarja manjši od tistega, kar bi lahko z njo naredili (pred)lani.
Zadnje objave
Preprost test bi lahko že 30 let prej napovedal srčni infarkt ali možgansko kap
9. 9. 2024 ob 12:30
Nekatere prve dame, ki so gradile ali rušile politično kariero svojih mož
9. 9. 2024 ob 9:00
Z enim evrom na dan lahko na drugem kontinentu nekomu spremenimo življenje
8. 9. 2024 ob 18:45
Grenka usoda največjega optimista (Kekec, 1. del)
8. 9. 2024 ob 15:35
Predlog za film: Videnje
8. 9. 2024 ob 12:30
Špageti z zelenjavo in kurkumo
8. 9. 2024 ob 9:00
V Oplotnici so odmevale slovenske melodije
8. 9. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Nekatere prve dame, ki so gradile ali rušile politično kariero svojih mož
9. 9. 2024 ob 9:00
Grenka usoda največjega optimista (Kekec, 1. del)
8. 9. 2024 ob 15:35
Prihajajoči dogodki
SEP
09
Rovi pod starim Kranjem: Digitalni potep
17:00 - 18:00
SEP
11
SEP
11
Kuharska delavnica - HSD Črnomelj
10:00 - 12:00
SEP
18
Delavnica izdelovanja terarijev
18:00 - 19:30
SEP
20
Kam le čas beži - 70 let ansambla Štirje kovači
19:00 - 22:00
Izbor urednika
Vroča polemika po Magnificovem koncertu
5. 9. 2024 ob 16:20
V katerih letih se najbolj postaramo?
30. 8. 2024 ob 21:15
Romi iz naselij Goriča vas in Otavice pri Ribnici sami zavračajo dostavo pitne vode
30. 8. 2024 ob 12:36
2 komentarja
Ljubljana
Nic ne pravijo.
Ker so golobe volili.
Itak pa bodo ta pravi dobili denar tud ce ne bodo delali.
Nema zime za eskime...
mihec
Gradbena mafija je zaprepaščena. Vse je bilo dogovorjeno, sedaj pa takole.
Oni zaprejo cesto pa naredijo nadvoz pri motelu Medno, nato naredijo nadvoz na Orehku, pa postajališče pri Mednem. Sedaj pa isti ešalon gradbenih inženirjev z ALEO na čelu komaj zgrajeno objekte prepuščajo naravi in delajo nove tunele.
Gradbena mafija je takoj za energetsko mafijo. Striktno se drži državnih jasli in umešča v prostor objekte, da bodo ja neuporabni!!!
Če bi imeli samo 10% industrijskega GDP v tujini bi piskali in delali pošteno.
Tako pa daj, Sršenova pomagaj, ali še bolje konkubina Tina bo to uredila čez noč.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.