Upad državnih razpisov za obnovo in gradnjo cest: kaj pravijo gradbeniki?

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK

Letošnji proračun predvideva rekordna sredstva za cestno infrastrukturo. Toda gradbinci opozarjajo, da je državna direkcija za infrastrukturo, ki ji proračun namenja 342 milijonov evrov, znatno zmanjšala število javnih razpisov za gradnjo in obnovo državnih cest. Proračun za leto 2024 bo sredstva za investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest znižal.


Vrednost gradbenih del je v prvi tretjini letošnjega leta sicer za četrtino višja kot v prvi tretjini lanskega leta, vendar finančne vrednosti in finančnega obsega gradbenih del ne moremo enačiti zaradi inflacije, ki povzroča višanje cen, je komentiral član uprave novomeškega CGP Edo Škufca za Delo.

Na mesečni ravni se je aprila vrednost opravljenih del znižala za 6,6 %, hkrati pa je po navedbah Škufce povpraševanja z izjemo Darsovega programa zelo malo.

Tako Škufca kot nekdanji voditelj ljubljanskega KPL Radenko Čubić opažata drastičen upad državnih naročil, medtem pa se število naročil na občinski ravni ni bistveno spremenilo.

Po podatkih Ajpesa so gradbene družbe lani izboljšale poslovanje v primerjavi z letom 2021: skupaj so ustvarile 7,7 milijarde evrov prihodkov in 273 milijone evrov neto čistega dobička, kar je 1,4 milijarde več oziroma 117 milijonov več kot predlani.

Tudi na splošno naj bi v slovenskih gradbeniških izvoznih podjetjih opažali stagnacijo, strah pa poglablja tudi tehnična recesija, v kateri sta se po popravljenih podatkih znašli Nemčija in Evroobmočje. V prvem četrtletju letošnjega leta je bilo v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta na primer izdanih 7 % manj gradbenih dovoljenj, pri tem pa 12 % manj za stanovanjske stavbe in 2 % manj za nestanovanjske.

Ficko: lahko pride do multiplikativnega učinka


Direktor Zbornice za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala (ZGIGM) pri Gospodarski zbornici Slovenije mag. Gregor Ficko opozarja, da je padec števila javnih naročil za gradnjo cest nevaren za gradbeništvo.

Ocenjuje, da lahko pride do ohlajanja panoge in manjših realizacij. Po drugi strani pa, kot pravi, lahko ob zmanjšanju programa za revitalizacijo državnega cestnega omrežja in posledičnem zaostanku pri revitalizaciji regionalnih in državnih cest pričakujemo očitno tveganje: poslabšanje prometne varnosti.

Nazadnje opozarja, da lahko ohlajanje gradbeniške panoge sproži multiplikativen učinek.
»Če pade gradbeništvo, je možna vrsta raznih negativnih učinkov. Lahko se začnejo ohlajati tudi vzporedne dejavnosti, kot so trgovina in proizvodnja gradbenega materiala, kovinska industrija, storitve, gradbena mehanizacija ...«

Pomanjkanje razpisov je škodljivo, razmere slabša tudi dvig minimalne plače


Čubić ocenjuje, da se bo luknja zaradi pomanjkanja razpisov še pokazala – večina projektov, ki jih trenutno zaključujejo, je bila sklenjenih leto ali dve nazaj: »Vtis laikov, da so gradbišča pogosto zgolj ograjena in da na njih ni ljudi, žal pogosto ni napačen. Na trgu je prava vojna za zaposlene, gradbena podjetja si med seboj dobesedno kradejo ljudi in pričakujem, da se bo v prihodnjih nekaj letih na trgu dogajalo še veliko nenavadnega,« je povedal za Delo.

Prav tako meni, da so problematični stroški dela in da je dvig minimalne plače panogi zadal nov udarec: »Delavca za minimalno plačo ne moreš dobiti, ker se za take ljudi pulijo vsi na trgu. Če pa ga dobiš, je to nekdo, ki ga praktično ni na delo ali pa je zelo veliko bolniško odsoten. Država z dvigom minimalne plače tako pomaga samo tistim, ki ne delajo.«

Vir podatkov: Surs.


Gradbeni stroški so bili v prvem četrtletju letošnjega leta 10,8 % višji od enakega obdobja lani – stroški materiala so narasli za 14,5 %, stroški dela pa za 6,4 %. Po navedbah Škufce se cene nekaterih materialov umirjajo, drugi pa naprej rastejo. Kot najpomembnejše dejavnike za stroške navaja rast cen materialov in energentov, rast minimalne plače ter pomanjkanje delovne sile. Zaradi tega bo zaradi podražitev letos in v letu 2024 obseg gradnje in revitalizacije cest z enako vsoto denarja manjši od tistega, kar bi lahko z njo naredili (pred)lani.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike