Uspešna integracija možna le z znanjem slovenskega jezika. Nova Slovenija ponovno vlaga predlog za izboljšanje znanja slovenskega jezika učencev tujcev
Vedno več učencev pri nas je tujcev. Število učencev tujcev se je v zadnjih 10 letih povečalo za približno štirikrat. V Novi Sloveniji so danes ponovno v parlamentarni postopek vložili novelo Zakona o osnovni šoli, ki bi rešila težave otrok tujcev. Ta med drugim vključuje tudi ustanovitev pripravljalnic, kjer bi se otroci učili slovenskega jezika ter se seznanili s slovensko kulturo in običaji. Predlog je podoben nemškemu, švicarskemu ter finskemu zgledu.
Pogovarjali smo se s poslanko Ivo Dimic, ki je na novinarski konferenci še enkrat predstavila predlog. V stranki bodo predlog vlagali, dokler ne bo sprejet, nam je povedala. Očitke vlade, da gre pri predlogu za segregacijo, zavrača, za naš medij pa je povedala, da gre za segregacijo sedaj, ko je otrok »vržen v razred« brez znanja jezika, kar predstavlja problem tako za učence tujce kot tudi za ostale učence in učitelje, saj pogosto prihaja do zaostajanja s snovjo, saj se je treba več ukvarjati z učenci tujci. Pogledali smo si tudi, kako zadeve rešujejo v Nemčiji, katere sistem so si med drugim v stranki vzeli za vzor.
Vlada meni, da gre pri predlogu Nove Slovenije za segregacijo
Na novinarski konferenci sta danes vodja poslanske skupine Nove Slovenije, Janez Cigler Kralj, in poslanka Iva Dimic ob ponovni vložitvi v parlamentarni postopek predstavila novelo Zakona o osnovni šoli, ki rešuje težave otrok tujcev v osnovni šoli.
Delež otrok tujcev v šolah se je v zadnjem času izjemno povečal. Še pred samo desetimi leti jih je bilo 4097, sedaj pa jih je 16.636, kar pomeni 8,6 % vseh učencev. Učitelji in ravnatelji že dlje časa opozarjajo na težave, s katerimi se soočajo, a do sedaj posluha za spremembe ni bilo.
Predlog Nove Slovenije je sicer v skladu z nemškim vzorom. Otroci bi pred vstopom v šolo opravili preizkus znanja slovenskega jezika. Če bi preizkus opravili, bi se normalno vključili v razred, če pa ne, bi bili vključeni v pripravljalnico, kjer bi se eno leto učili slovenskega jezika ter se seznanili s slovensko kulturo in običaji.
Podpore državnega zbora pa (vsaj zaenkrat) v stranki nimajo. Podprli ga niso niti v odboru za izobraževanje niti v vladi. Po mnenju obeh organov bi prišlo ob uveljavitvi predloga do segregacije učencev tujcev, ta pa bi bil tudi neskladen z ustavo, saj je osnovnošolsko izobraževanje obvezno. Glede na predlog namreč otrok v primeru neopravljenega preizkusa znanja naj ne bi povsem obiskoval osnovne šole, menijo v vladi.
Iva Dimic: Segregacija je sedaj, po zdajšnji ureditvi
Poslanko Nove Slovenije, ki je danes novelo zakona predstavila na novinarski konferenci, Ivo Dimic, smo povprašali, kakšno je stanje na terenu, kakšne bi bile rešitve stranke NSi, ter kako je s podporo v državnem zboru. Dimičeva je povedala, da v stranki zasledujejo cilj, da je uspešna integracija možna le z znanjem slovenskega jezika tako priseljencev kot njihovih otrok, katerih materni jezik ni slovenščina. Stanje je sedaj tako, da gredo otroci direktno v razrede. Res je, da če je v njihovi domovini obiskoval npr. 6. razred osnovne šole, gre pri nas v petega. Največje težave pa nastopijo, če otrok jezika sploh ne razume.
To pripelje v njihovo stisko, pa tudi stisko njihovih sošolcev. Na odmoru se učenci tujci zapirajo v lastne mehurčke. V NSi po vzoru Nemčije, Švice, Finske in drugih evropskih držav nameravajo organizirati pripravljalnice za te otroke. Razvrstili bi jih glede na starost in po evropskem vzoru bi bila kategorizacija tudi po znanju slovenskega jezika. Pripravljalnice bi trajale eno šolsko leto. Sedaj je zelo pogosto, da otroci, ki pridejo direktno v razred, eno šolsko leto ponavljajo. Po predlogu Nove Slovenije bi jih bolj intenzivno poučevali slovenski jezik, pa tudi kulturo. Vsak dan pa bi bili tudi v stiku z vrstniki z razreda, slovensko govorečimi učenci, npr. pri pouku glasbe, likovnega pouka, športne vzgoje, malici itd. En del pouka pa bi bil namenjen samo njim, da bi čim prej osvojili slovenski jezik.
Vlada po besedah Dimičeve pravi, da problema ni. Stranki pa pišejo župani občin, npr. Kranja, Velenja, Celja, Maribora in Postojne, kjer govorijo, da je vedno več priseljevanja in da je potrebno na tem področju nekaj narediti. Argument vlade je, da če bi naredili pripravljalnice, bi prišlo do segregacije otrok. To pa ne drži, je povedala Dimičeva, segregacija je že sedaj, ko pride v razred otrok, ki ne zna slovenščine, druži pa se le s svojimi vrstniki, ki prav tako ne znajo slovenščine.
Če bi prišlo do pomanjkanja učiteljev, bi se lahko organiziralo več razredov skupaj oz. celo šol, predlagajo v Novi Sloveniji. Pobudo so sicer pozdravili tako ravnatelji, učitelji, starši, otroci, katerih materni jezik je slovenščina, in tuji otroci, pa tudi vse tri oblike občinskih združenj. Podprl je predlog tudi državni svet. Po mnenju Dimičeve, je to dovoljšnji razlog, da se zadeve uredijo. V stranki pa bodo predlog toliko časa vlagali, dokler se zadeve ne bodo spremenile, kar je obljubila tudi na novinarski konferenci. Težave imajo zaradi zdajšnje situacije tudi učitelji, ker razred ne more dovolj hitro s snovjo naprej, ker se skuša tujim otrokom stvar dodatno razložiti, zato prihaja do zaostajanja s snovjo. Za večjo vključenost je potrebno znanje slovenskega jezika, je za konec poudarila Dimičeva.
Pozitiven trend pri znanju jezika so opazili v Hamburgu
Ravno tako kot pri nas, o čemer smo govorili v članku Raziskava PISA: Upad matematične in naravoslovne, zlasti pa bralne pismenosti slovenskih 15-letnikov, so se v Nemčiji seznanili z rezultati raziskave PISA. Eden izmed razlogov za slabe rezultate v Nemčiji je tudi visok delež migrantskih otrok, ki ne znajo nemškega jezika.
Po mnenju tiskovnega predstavnika ministrstva za kulturo Christiana Piwarza iz CDU delež učencev z migrantskim ozadjem ne bi smel biti večji od 30 odstotkov. Nekatere nemške zvezne države pa to kvoto zavračajo. Ena izmed takih je npr. zvezna država Baden-Wurttenberg na jugozahodu države, ki menijo, da bi bile take omejitve ustavno sporne.
Pozitiven trend pa so v zadnjih letih opazili v zvezni državi (ki predstavlja celo mesto) Hamburg. V Hamburgu morajo otroci že pri štirih letih in pol opraviti jezikovni preizkus. Če ga ne opravijo, oziroma ne govorijo dovolj dobro glede na svojo starost, so v šolo poslani kasneje, pri petih letih. Če otrok na preizkus ne pride, ga pristojni obiščejo na domu.
Če so hamburški otroci pri učenju slabi, dobijo brezplačno mentorstvo. Vse osnovne šole imajo prostovoljne celodnevne programe, vključenost pa je skoraj 90-odstotna. Podobni pristop velja še v nekaterih drugih zveznih državah, na primer na Bavarskem, o njih pa razmišljajo tudi v Hessnu, pa tudi v nekaterih zveznih deželah nekdanje Vzhodne Nemčije, npr. v Saški-Anhalt.
11 komentarjev
Stanislav Jesenovec, operativni zastavoslovec
Albanski otroci s Kosova naj se pri njih pred prihodom v Slovenijo na njihove stroške - milijarderjev - naučijo slovenščino. Slovenija pa je dolžna poskrbeti, da v Sloveniji čim več v javnih službah zaposlenih zna tudi albansko. S tem bodo sploh vedeli, kaj nam prinašajo in o čem se menijo ti novodobni nemci. Pa še to, v preteklosti je na primer Kranj sprejel in omogoči zainteresiranemu delo le, če dejansko ni bilo domačih kandidatov.
Realist
Slovenija je v plamenih. Nimamo več veliko časa, blizu je namreč točka preloma.
Vsi naši sosedje ponosno izobešajo zastavo, mi pa...
Stanislav Jesenovec, operativni zastavoslovec
Poiščite na spletu posnetek o dnevu albanske zastave konec novembra 2023 v Tirani in drugje. Imeli boste kaj videti! Slovenski folkloristi. z dr. folklore na čelu, podobnih scen pred leti niso hoteli spoznati na seminarju zanje v Mariboru. Upam, da so že spoznali napako.
Ljubljana
NSI, prepozno, vlak je odpeljal...
Hribarjev Rafko
No, no, no. A če ti bajta gori, boš rekel gasilcem, naj ne hodijo, ker zna biti prepozno. Bolje pozno, kotnikoli
Kraševka
Kaj pa SDS misli?
Dvomljivec
Ni glavni problem, predvsem albanskih otrok pomanjkljivo znanje slovenščine, ampak totalno neznanje, čeprav se mnogi rodijo v Sloveniji. Problem so albanske matere, ki se družijo v svoji etnični jati in se niti ne nameravajo naučiti slovenščine. Še večji problem pa je to, da večina Albancev in drugih tujcev pripelje svoje družine v Slovenijo zaradi socialne varnosti in pridobitve EU državljanstva, potem pa delajo v Nemčiji in drugje na zahodu, malo na črno in malo kot redni delavci in tudi prispevke plačujejo tam, ne pa v Sloveniji, torej so za Slovenijo njihove družine netto breme. Pri tem je potrebno izločiti pridne delavce na gradbiščih po Slovenijii, ki so tudi pretežno Albanci in Muslimani iz okolice Cazina, a ti običajno v Slovenijii nimajo svojih družin, najbolj pa so izkoriščani ravno od svojih "zemljakov", ki jim poberejo znaten kos zaslužka za svoje posredniške "usluge". Treba je reči bobo bob, na pa zavijati probleme v celofan, kot to dela NSI.
Andrej Muren
Če je predlagan model za izboljšanja znanja slovenskega jezika podoben drugim evropskim modelom, ga naši levaki že zato ne bodo sprejeli. Saj cilj levakov ni, da bi vsi prebivalci Slovenije dobro znali slovensko, ampak ravno obratno, slovenščina naj se odpravi in uvede kakšen drug jezik, po možnosti srbščino.
Slovenija čedalje bolj postaja mala Jugoslavija z vsemi njenimi nekdanjimi slabostmi, toda z nobeno njeno prednostjo. Velikanska napaka vseh desnih vlad je bila, da niso zavirale priseljevanja z Balkana, ampak so ta problem povsem spregledale. Leve vlade itak vedno poskušajo uvoziti nove volilce. Sprejeti bi smeli le toliko ljudi iz juga, kolikor bi jih skrajno nujno potrebovalo naše gospodarstvo in niti enega več.
Mi smo že v situaciji, da niti ne potrebujemo arabskih in afriških migrantov, ker nas bodo preplavili že priseljenci iz Balkana. Z njihovim doseljevanjem je treba prekiniti in močno zaostriti pogoje za zaposlovanje v Sloveniji, sploh pa za pridobitev državljanstva. Dobro znanje slovenščine je pri tem le prvi pogoj, ne pa edini.
Kraševka
A. Murn, pravilno ste nakazali problem.
Peter Klepec
To je kot bi rekel, da dez ne sme padati. Priseljenci tudi prihajajo, ker je to odvisno od priseljencev, ne od Slovenije. Res pa je, da SLO nima nobenega plana. Imigracije se dogajajo same od sebe in logicno je, da je najvec jugosov, ker jim je to najblizje. Slovenci jih razumejo, tudi, ce sami mu ne znajo reci po slovensko. SLO potrebuje priseljence, ker sama nima dovolj ljudi v delovni starosti. Ampak SLO ni ustvarila pogojev, da bi prisli ljudje iz evropskega zahoda in severa. Nekemu Svedu, ne glede kako dobro izobrazbo ima in kako nujno bi ga rabili, bo strasno tezko izpolniti pogoje za naselitev. V bistvu tega Sveda ne bo v SLO. Poznam mlado francosko druzino, ki trenutno dela v SLO. Izredno dinamicni, odprti, visoko kvalificirani. Pravzaprav ljudje, ki bi jih morali sprejeti in obdrzati z vsemi moznimi sredstvi. Ampak ze po enem letu so zafrustrirani nad eksoticnostjo in tezavnostjo te drzave. So ze rekli, da ne bodo ostali.
Kraševka
Predlog zakona, ki ga daje NSi je dober in NUJNO POTREBEN.
Če pridejo v razred tuji otroci brez znanja jezika, se mora učiteljica ukvarjati predvsem z njimi.
Vse to pa je v ŠKODO Slovencev.
Ali je čudno, da po končani OŠ, ali pa srednji, mnogi ne obvalajo dobro PRAVILNE slovenščine?
To ne velja samo za tujce, ampak tudi za DOMAČINE, ker so UČITELJI bili prezaposleni s tujci in tako snov ni bila v celoti predelana.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.