Ustavni sodnik ddr. Jaklič kolegom očita, da mu niso dali časa vsaj čez noč. V naglici so spregledali očitno

V četrtek, 4. decembra popoldne je Ustavno sodišče objavilo presojo, da odločitve Vlade o podaljšanju ukrepov iz Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah niso začele veljati, ker niso bile objavljene v Uradnem listu.
Z večinsko odločitvijo se ni strinjal ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič, njegove prošnje kolegom, da mu dajo za pripravo odklonilnega ločenega mnenja časa vsaj čez noč, pa niso uslišali.
V zdaj objavljenem odklonilnem mnenju Jaklič poudarja, da je večina ustavnih sodnikov, najbrž zaradi hitenja, storila nekaj očitnih strokovnih napak. Obenem pa, čeprav je bilo tri tedne časa, niso iskali stališča nasprotne strani, kar je sicer običajna praksa.
Odločitvi večine v tem medijsko zelo odmevnem primeru, kjer so nekateri pravniki vladi javno očitali malomaren odnos do prava, ddr. Jaklič ni mogel pritrditi, ker po njegovi oceni temelji "na nekaj precej očitnih strokovnih napakah ali vsaj večjih obrazložitvenih pomanjkljivostih." In, kot pravi, ker "večina v cilju takojšnje, nenadne odločitve ni zagotovila, da bi ob pridobitvi in preučitvi argumentacije nasprotne strani ta te napake lahko sprevidela in se jim izognila."
Najprej ugledni in visoko izobraženi pravnik izpostavlja dejstvo, da Ustavno sodišče, kljub temu, da je pobudo imelo pri sebi že tri tedne, celo sploh ni pridobilo niti stališča nasprotne strani (Vlade oziroma njene službe za zakonodajo) glede vprašanja neobjave v Uradnem listu kot osrednjega razloga, zaradi katerega je takšno odločitev sprejelo.
"Te argumente smo šele po odločitvi, torej ex post facto, lahko slišali od Službe Vlade za zakonodajo in to na njeno lastno iniciativo. A če bi, kot je po postopku predvideno, Ustavno sodišče takšno stališče stranke pridobilo vnaprej (rok za to je lahko zelo kratek, tudi le kak dan, dva), bi se zagrešitvi lastnih napak in pomanjkljivosti vsled prevelike naglice lahko izognilo," pravi nekdanji profesor s Harvarda.
Izpostavlja namreč, da obstajata najmanj dva načina podaljšanja veljavnega predpisa v pravnem sistemu. Ena je, da v samem predpisu rok avtomatičnega prenehanja veljave takega predpisa ni določen in da se Vlada na vsakih toliko dni na podlagi strokovnih podlag odloči, ali bo tak odlok še ohranila v prihodne. In če ga ohranja, tako ddr. Jaklič, ni treba sprejemati novega enakega predpisa in ga namesto starega objavljati v Uradnem listu. Stari predpis, ki je bil v Uradnem listu objavljen, namreč preprosto velja vse dokler ga ne nadomesti drug predpisa, ki je namesto starega prav tako objavljen v Uradnem listu.
Nasprotno je torej "poseg" v objavljeni Odlok v Uradnem listu potreben v primeru, če se Vlada odloči tak Odlok spremeniti ali ga odpraviti.
Drug način podaljšanja veljavnega predpisa pa je, da Vlada že v samem odloku določi, da slednji velja le do točno določenega datuma. "V tem primeru, in zgolj pri tej tehniki
podaljševanja, bi Vlada morala vsakih 7 dni sprejemati nov predpis (tudi če bi bil ta
vsebinsko enak staremu) in ga objaviti v Uradnem listu," piše Jaklič.
In ker vladni odlok ni določal roka svoje avtomatične neveljavnosti, temveč je ostajal v veljavi, razen če bi ga vlada nadomestila z novim (in ga objavila v Uradnem listu), je po Jakličevem prepričanju večina Ustavnega sodišča storila napako.
Druga napaka je po njegovem to, da Ustava v izrecni določbi drugega odstavka 157. člena v takšnih okoliščinah podeljuje pristojnost odločanja najprej Upravnemu in ne Ustavnemu sodišču, zaradi česar bi bilo treba pobudo v tej fazi, razen če bi kršili izrecno določbo Ustave, zavreči, stranke pa bi se morale najprej obrniti na Upravno sodišče.
"Tudi temu protiargumentu, ki je terjal resno preučitev, preden bi se
odločilo v nasprotju z njim, večina ni namenila nobene analize, niti kakšnega
konsistentnega doktrinarnega odgovora, k čemur je bila sicer izrecno izzvana ... a je kljub temu odločila nasprotno, kar ni skladno z minimalnimi standardi pravne argumentacije in pravnega odločanja," piše Jaklič.
V prid naglici odločitve pa je večina zavrnila tudi njegov nadaljnji predlog, da bi omenjene
pomanjkljivosti opisal v ločenem mnenju v ustrezno skrajšanem roku čez noč do jutranjih
ur, ko bi nato v javnost lahko prišla celostna odločitev, skupaj z ločenim mnenjem in
protiargumenti, kot je to običajno. "Tudi ta predlog je večina zavrnila brez vsakega
argumenta in kljub izrecnemu pojasnilu, ter s tem ob polnem zavedanju, da objava
naslednji dan (petek) zjutraj, namesto isti dan (četrtek) pozno popoldne, v ničemer ne
vpliva na izvrševanje pravic, saj med vikendom pouka ni, do izteka tridnevnega roka (v
ponedeljek) pa ima Vlada v obeh primerih isti končni rok za odločitev, kako naprej," izpostavlja Jaklič. Zato lahko ločeno mnenje poda šele naknadno, danes, po objavi odločitve izpred tedna dni.
Pobudo za ustavno presojo bi tako Ustavno sodišče po Jakličevem prepričanju moralo že prvi dan zavreči, pobudnike pa na podlagi 157. člena Ustave čimprej usmeriti na Upravno sodišče, kjer bi lahko uveljavljali prav vse argumente, vključno z možnostjo začasnega zadržanja ali prekinitve postopka do trenutka, ko se odloči o vseh
vidikih zadeve.
Z večinsko odločitvijo se ni strinjal ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič, njegove prošnje kolegom, da mu dajo za pripravo odklonilnega ločenega mnenja časa vsaj čez noč, pa niso uslišali.
V zdaj objavljenem odklonilnem mnenju Jaklič poudarja, da je večina ustavnih sodnikov, najbrž zaradi hitenja, storila nekaj očitnih strokovnih napak. Obenem pa, čeprav je bilo tri tedne časa, niso iskali stališča nasprotne strani, kar je sicer običajna praksa.
Odločitvi večine v tem medijsko zelo odmevnem primeru, kjer so nekateri pravniki vladi javno očitali malomaren odnos do prava, ddr. Jaklič ni mogel pritrditi, ker po njegovi oceni temelji "na nekaj precej očitnih strokovnih napakah ali vsaj večjih obrazložitvenih pomanjkljivostih." In, kot pravi, ker "večina v cilju takojšnje, nenadne odločitve ni zagotovila, da bi ob pridobitvi in preučitvi argumentacije nasprotne strani ta te napake lahko sprevidela in se jim izognila."
Ddr. Klemen Jaklič: "Večina je v tej zadevi po moji oceni odločala preuranjeno in preveč rokohitrsko, za vsako ceno, z objavo praktično še isti dan, kot je bila odločitev na hitro predlagana."
Najprej ugledni in visoko izobraženi pravnik izpostavlja dejstvo, da Ustavno sodišče, kljub temu, da je pobudo imelo pri sebi že tri tedne, celo sploh ni pridobilo niti stališča nasprotne strani (Vlade oziroma njene službe za zakonodajo) glede vprašanja neobjave v Uradnem listu kot osrednjega razloga, zaradi katerega je takšno odločitev sprejelo.
"Te argumente smo šele po odločitvi, torej ex post facto, lahko slišali od Službe Vlade za zakonodajo in to na njeno lastno iniciativo. A če bi, kot je po postopku predvideno, Ustavno sodišče takšno stališče stranke pridobilo vnaprej (rok za to je lahko zelo kratek, tudi le kak dan, dva), bi se zagrešitvi lastnih napak in pomanjkljivosti vsled prevelike naglice lahko izognilo," pravi nekdanji profesor s Harvarda.
Ddr. Jaklič: "Prišlo je do nekakšne (sicer nedovoljene) sodbe presenečenja, ko nasprotna stran v tako pomembni zadevi sploh ni bila slišana, niti ni bila soočena z vprašanjem, na podlagi katerega je Ustavno sodišče odločalo. Kršeno je bilo torej temeljno ustavno načelo vsakega civiliziranega postopka audiatur et altera pars – preden odločiš, poslušaj tudi drugo stran."
Izpostavlja namreč, da obstajata najmanj dva načina podaljšanja veljavnega predpisa v pravnem sistemu. Ena je, da v samem predpisu rok avtomatičnega prenehanja veljave takega predpisa ni določen in da se Vlada na vsakih toliko dni na podlagi strokovnih podlag odloči, ali bo tak odlok še ohranila v prihodne. In če ga ohranja, tako ddr. Jaklič, ni treba sprejemati novega enakega predpisa in ga namesto starega objavljati v Uradnem listu. Stari predpis, ki je bil v Uradnem listu objavljen, namreč preprosto velja vse dokler ga ne nadomesti drug predpisa, ki je namesto starega prav tako objavljen v Uradnem listu.
Nasprotno je torej "poseg" v objavljeni Odlok v Uradnem listu potreben v primeru, če se Vlada odloči tak Odlok spremeniti ali ga odpraviti.
Drug način podaljšanja veljavnega predpisa pa je, da Vlada že v samem odloku določi, da slednji velja le do točno določenega datuma. "V tem primeru, in zgolj pri tej tehniki
podaljševanja, bi Vlada morala vsakih 7 dni sprejemati nov predpis (tudi če bi bil ta
vsebinsko enak staremu) in ga objaviti v Uradnem listu," piše Jaklič.
In ker vladni odlok ni določal roka svoje avtomatične neveljavnosti, temveč je ostajal v veljavi, razen če bi ga vlada nadomestila z novim (in ga objavila v Uradnem listu), je po Jakličevem prepričanju večina Ustavnega sodišča storila napako.
Druga napaka je po njegovem to, da Ustava v izrecni določbi drugega odstavka 157. člena v takšnih okoliščinah podeljuje pristojnost odločanja najprej Upravnemu in ne Ustavnemu sodišču, zaradi česar bi bilo treba pobudo v tej fazi, razen če bi kršili izrecno določbo Ustave, zavreči, stranke pa bi se morale najprej obrniti na Upravno sodišče.
"Tudi temu protiargumentu, ki je terjal resno preučitev, preden bi se
odločilo v nasprotju z njim, večina ni namenila nobene analize, niti kakšnega
konsistentnega doktrinarnega odgovora, k čemur je bila sicer izrecno izzvana ... a je kljub temu odločila nasprotno, kar ni skladno z minimalnimi standardi pravne argumentacije in pravnega odločanja," piše Jaklič.
V prid naglici odločitve pa je večina zavrnila tudi njegov nadaljnji predlog, da bi omenjene
pomanjkljivosti opisal v ločenem mnenju v ustrezno skrajšanem roku čez noč do jutranjih
ur, ko bi nato v javnost lahko prišla celostna odločitev, skupaj z ločenim mnenjem in
protiargumenti, kot je to običajno. "Tudi ta predlog je večina zavrnila brez vsakega
argumenta in kljub izrecnemu pojasnilu, ter s tem ob polnem zavedanju, da objava
naslednji dan (petek) zjutraj, namesto isti dan (četrtek) pozno popoldne, v ničemer ne
vpliva na izvrševanje pravic, saj med vikendom pouka ni, do izteka tridnevnega roka (v
ponedeljek) pa ima Vlada v obeh primerih isti končni rok za odločitev, kako naprej," izpostavlja Jaklič. Zato lahko ločeno mnenje poda šele naknadno, danes, po objavi odločitve izpred tedna dni.
Pobudo za ustavno presojo bi tako Ustavno sodišče po Jakličevem prepričanju moralo že prvi dan zavreči, pobudnike pa na podlagi 157. člena Ustave čimprej usmeriti na Upravno sodišče, kjer bi lahko uveljavljali prav vse argumente, vključno z možnostjo začasnega zadržanja ali prekinitve postopka do trenutka, ko se odloči o vseh
vidikih zadeve.
Moje časovno izigrano ločeno mnenje v zadevi neobjava vladnih predpisov v @Uradni_list_RS. Masovni očitek vladnim pravnikom spomni na prigodo s knjigo Sto avtorjev zoper Einsteina - “Zakaj sto? Če sem se res zmotil, bi bil eden dovolj”. https://t.co/JDK7BEUKDY
— Klemen Jaklič (@kjaklic) December 15, 2020
Zadnje objave

V zadnjem marčevskem tednu 193. številka tednika Domovina
26. 3. 2025 ob 6:10

Domovina 193: Intervju - Andrej Hoivik: Kultura niso samo Prešernovi nagrajenci
26. 3. 2025 ob 6:00

Je policija predala podatke Vesni Vuković?
25. 3. 2025 ob 20:09

Kako mirno lahko spi Robert Golob?
25. 3. 2025 ob 15:57

Tesla v težavah – je kriv Elon Musk?
25. 3. 2025 ob 12:00

Podjetje Organa, nočna mora za občino Dobrepolje
25. 3. 2025 ob 9:00

Materinski dan - nekaj posebnega
25. 3. 2025 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike

V zadnjem marčevskem tednu 193. številka tednika Domovina
26. 3. 2025 ob 6:10

Domovina 193: Intervju - Andrej Hoivik: Kultura niso samo Prešernovi nagrajenci
26. 3. 2025 ob 6:00

Kako mirno lahko spi Robert Golob?
25. 3. 2025 ob 15:57
Prihajajoči dogodki
MAR
26
Odprtje razstave Zdravje je naše največje bogastvo
18:00 - 20:00
MAR
28
Na romanje z Družino na Hrvaško in v Bosno
05:00 - 18:00
MAR
28
MAR
29
Tradicionalni sejem Šmarski pomladanc
09:00 - 13:00
Video objave

[Video - Odmev tedna] Dr. Sebastjan Jeretič: »To je vlada laži«
21. 3. 2025 ob 18:30

[Video - Vroča tema] Vlasta Nussdorfer: Med kovidom so mi pisarili besni ljudje
17. 3. 2025 ob 18:41
Izbor urednika

V zadnjem marčevskem tednu 193. številka tednika Domovina
26. 3. 2025 ob 6:10

Domovina 193: Intervju - Andrej Hoivik: Kultura niso samo Prešernovi nagrajenci
26. 3. 2025 ob 6:00

Dr. Viktor Murnik – zamolčani oče telesne kulture na Slovenskem
23. 3. 2025 ob 15:00

[Video - Odmev tedna] Dr. Sebastjan Jeretič: »To je vlada laži«
21. 3. 2025 ob 18:30

Pisateljica umaknila zahtevo za umetniško pokojnino
21. 3. 2025 ob 15:39
16 komentarjev
IgorP
Predlog! Napišimo tako ustavo, s takimi zakoni, ki si jih ne bo mogel vsak po svoje razlagati! To naj bo izziv za bodoče politike in tudi pravnike!
Alojzij Pezdir
Razlage ustavnega sodnika ddr. Klemna Jakliča so vsakomur razumljive in prepričljivo kažejo, kako politično motivirano oz. pristransko in kako porazno ne-ustavnopravno, ne-dialoško ter ne-učakano je v tem primeru ravnala večina sodnikov Ustavnega sodišča RS.
Namesto, da bi večina ustavnih sodnikov dosledno upoštevala vse veljavne ustavne in zakonske norme ter vse pozitivne ustavno-pravne prakse, se je večina sodnikov očitno na hitro in brez globljega razmisleka pustila instrumentalizirati oz. zlorabiti določenim političnim interesom v družbi in državi, kar je evidentno porazen prispevek Ustavnega sodišča RS k vladavini prava v naši državi ter k utrjevanju veljavne ustavne ureditve z vsemi demokratično izvoljenimi, legalnimi in legitimnimi organi zakonodajne, izvršne in sodne veje oblasti.
Najvišji organ za varstvo ustavnosti v državi (US RS) bi moral tudi z lastnimi odločitvami (in ne-odločitvami) prvi dosledno in nepodkupljivo varovati veljavno ustavno ureditev in vladavino prava in bi se ne smel niti zadnji v državi morebiti prepustiti kakršnim koli pristranskim političnim instrumentalizacijam in/ali zlorabam v prid katere koli politične opcije oz. katere koli družbene interesne skupine.
pozdrav
Zakaj ustavno sodišče ne upošteva temeljno pravno pravilo:
- da je treba dati možnost tistemu, ki je predmet obravnave na sodišču, da se izjavi o očitkih vložnika oz. pritožnika
- da je treba omogočiti vsakemu članu senata, da obrazloži svoj glas pred odločitvijo senata.
Ustavno sodišče, ki je varuh demokracije, bi moralo to vsekakor upoštevati.
slovenc sm
Iz zapisanega samo sledi potrditev, da se ostali člani US bojijo soočiti mnenja in sprejeti odločitev na osnovi argumentov. Pomeni, da so strokovno šibki. In glede na to, da je v US zadnja leta kadrovala predvsem leva stran, to ni nekaj presenetljivega. Je pa potrditev tega, kar že vemo in se javno o tem ne sme govoriti.
Kraševka
res je.
pozdrav
Neverjetno, ustavno sodišče je rušitelj slovenske ustave, namesto njen varuh!
Rušitelj slovenske ustavne demokracije, saj ni omogočilo prizadeti strani, da bi se lahko izjavila o očitkih vložnika ustavne pritožbe.
Prav tako ni omogočilo članu ustavnega senata, da bi podal ločeno mnenje pred odločitvijo ustavnega sodišča.
Kdo bo dal rdeči karton za totalitarno ravnanje in nespoštovanje slovenske ustave?!
APMMB2
Do kdaj bom moral citirati pisatelja Frana Milčinkega, ki je opisl, kako so se Butalci skregali s pametjo in so zmagali oni in ne pamet?
Jasno je, da se je Milčinski ukvarjal s Slovenci, ki jih je pač poimenoval Butalci.
Vse bolj jasno pa postaja, da se Slovenija spreminja v Butale.
Ko pa se vrh pravne stroke, ki ga predstavlja Ustavno sodišče spremeni v Butalsko sodišče, pa morajo zazvoniti vsi alarmi v državi.
In prav to se dogaja.
Vprašati pa se moramo zakaj?
Prav gotovo ni samo eden razlog. Naštejemo jih lahko več: neznanje, korupcija, pokvarjenost, škodoželjnost itd. Vsi predstavljajo hude obtožbe, če pa so samo malo resnični pa hud problem za državo.
Izmed naštetih bom izbral le prvo, to je neznanje.
Kljub temu, da se ustavne sodnice in sodniki kitijo z akademskimi naslovi in so vsi profesorji, jim je moč očitati neznanje.
Večina jih je črkobralcev, kar je za pravnike takšnega ranga kritično.
Ustavno sodišče je edino sodišče, ki lahko zakone interpretira. Vemo namreč, da je zakone mogoče tolmačiti tako, ali drugače, seveda v enem same cilju, da se približamo resnici in pravici.
Ustavno sodišče je dolžno interpretirati zakone tako, da se čim bolj približajo resnici in da so sodbe pravične.
V primeru, za katerega je ddr Jaklič podal ločeno mnenje, je že na prvi pogled tudi nepravnikom, laikom, bilo jasno, da ga je Ustavno sodišče polomilo.
Slovenija je v najhujši kovid krizi, ko vsaki dan oboli 1500 ljudi in jih 50 umre.
Zdravstveno osebje, pred vsem strokovne skupine, se trudijo in iščejo rešitve za zajezitev krize, zato predlagajo vladi, da sprejema ukrepe.
Vsi ukrepi so namenjeni lajšanju krize in imajo prednost pred vsem ostalim. Imperativ je zmanjšati število okuženih, zmanjšati število obolelih in zmanjšati število mrtvih. V tako krizni situaciji ni prostora za pravniško poigravanje, za črkobralstvo, ki ga predavajo na pravnih fakultetah.
Ukrepe predlagajo strokovnjaki. Najboljši strokovnjaki. Boljših nimamo.
Kako se drznejo ustavni sodniki dvigniti nad medicinsko stroko in z bebavim črkobralstvom odlok, ki dobesedno rešuje življenja proglasiti za neveljavnega? To lahko storijo uradniki, nikakor pa ne ustavno sodišče.
Če bi bili resnično pravni strokovnjaki, bi morali tehtati kaj ima prednost, ali dosledno branje zakona, ali ukrepi za obvarovanje ljudi pred nevarno boleznijo?
Ker sem začel s humorjem, naj tem veleumnim črkobralcem povem štorijo, ki sem jo kot otrok doživel in me je naučila mnogo več, kot me lahko naučijo profesorji na ustavnem sodišču.
Piskrovezec , takrat cigan, danes pa Rom, je prišel na dvorišče in napol zapel: lonce , rajngle flikamo.
Oglasila se je soseda, ki je imela zrjevel lavor z razpadajočim dnom in povprašala piskoroveza, ali ga lahko popravi?
Mož si je lavor ogledal in pritrdil. Sledilo je vprašanje cene. Cena je dinar za kvadratni centimeter. Da prevedem: približno en €.
Ne gospa ne piskrovez nista imela pojma, kaj cena pomeni. Oba skupaj nista imela niti najmanjše predstave, koliko kvadratnih centimetrov ima dno lavorja, zato je bil posel na hito sklenjen.
Piskrovez se je lotil posla in ga v manj kot uri dokončal in sledil je obračun.
Takole čez palec je bilo delo vredno kakšnih 5€ in nič več, vendar pa je gospa poklicala na pomoč soproga, ki je znal izračunati kvadraturo kroga, kar je bilo za oceno opravljenega dela nujno potrebno. Gospod je poiskal šolsko ravnilo in za vask slučaj knjigo matematike, kjer je naše formulo za izračun kvadrature kroga.
Ko je piskrovez videl ravnilo in knjigo se jezačel praskati za ušesi, gospa pa izražati ponos, ker ima soproga, ki zna izračunati kvadrauro kroga.
Ne piskorvez ne vrla gospa nista vedela kakšen posel sta sklenila, vse je bilo v rokah učenega soproga, ki je meril in računal. Dno takšnega lavorja znaša okrog 700 kvadratnih centimetrov. Z nekaj napora je gospod površino izračunal. Mulci, ki smo opazovali targedijo in smo imeli več znanja kot učeni gospod in očitno več kot gospa in piskrovez, smo nemudoma opozorili na tragedijo, ki bo sledila.
Po rokohitrsko sklenjeni pogodbi en € za kvadratni centimeret je znašalo flikanje dna lavorja 700€. Tako je izračunal učeni gospod in rezultat potrdil z učbenikom matematike. da je račun točen ga je pokazal z učbenikom vred nepismenemu piskrovezu, ki se je začel praskati za ušesi in ni mogel vereti, kako odličen komercialist je.
Gospa je nemudoma ugotovila , kako uničujoče slab posel je sklenila.
Zgodba se je konačla tragikomično. Gospa in gospod sta se sprla, lavor je končal na smeteh, piskorvez pa jo je odkuril s polno denarnico.
Ali ni zgodba na las podobna naši zgodbi o preklicanem odloku? Ali niso vrli ustavni sodniki verna kpoija soseda, ki zna izračunati kvadraturo kroga?
Če zgodba ne bo dsegla ustavnih sodnikov, upam, da bo dsegla vsaj Igorja?
Kraševka
Hvala za lepo zgodbo in popravljenim piskrom. Upam, da jo bo prebral tudi Teršek, ki se nenehno ponuja za U-sodnika.
Marko Anton Halik
Ja, hvala Bogu za gospoda Jakliča!
MEFISTO
Mimogrede.
Dr. Bojana Beovič je bla izvoljena za predsednico zdravniške zbornice, ki je končno dobila spet normalno predsednico.
Kraševka
To je res dobra novica. Ženska je sposobna in s srcem dela v prid Slovenije in njenih državljanov.
MEFISTO
Še huje bo, če se jim pridruži čudežni deček dr. Andraž Teršek, ki tudi vse ve in zna.
helena_3
Ja, gospod ne more skriti, kam spada.
darja.veverica
Bogu hvala za gospoda Jakliča.
Sprehajalec
In kaj je tu narobe pri razmišljanju velike, absolutne večine pionirčkov iz Ustavnega sodišča?
Po njihovem nič! Saj so ja sluge pokorne!
KO se osmim nesrečnežem predstavi "vladavina prava" po barabonu Bavconu. Tako so hiteli z genocidom leta 1945 njihovi starejši sorodniki po krvi in prepričanju.
Manjka se samo še kakšen tak rokohitrec, pa bo zmešnjava popolna!
Kraševka
Žalostni je, da tudi ustavn sodišče, brez temeljite obravnave, vedno , da prav "našim", pa čeprav je to v nasprotju z ustavo. Da celo US pomaga rušiti Desno VLADO, je res zelo zaskrbljujoče. Prišel bo čas, ko bodo US kar "vrgli vlado", če ta ne bo IZKLJUČNO Leva. Do nedavnega, je bilo vsaj US verodostojno.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.