Ustavni sodnik Svetlič: Dobesedno branje Ustave ni vedno zagotovilo za spoštovanje »ustavnosti in zakonitosti«

Foto: Tomo Strle
POSLUŠAJ ČLANEK

“O tem, katero entiteto se odloči Državni zbor priznati kot suvereno državo, Ustavno sodišče ne more presojati. Toda upoštevati moramo, da priznanje države ni brez pravnih in političnih posledic in predstavlja stališče Republike Slovenije kot take. Zato spoštovanja predpisanega postopka pri sprejetju odločitve o priznanju neke države ni mogoče vnaprej ločiti od vprašanja spoštovanja načel ustavne demokracije,” je v svojem odklonilnem ločenem mnenju zapisal ustavni sodnik Rok Svetlič.

Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa o priznanju Palestine. Ustavno sodišče nima pristojnosti za presojo sklepa o priznanju države, so odločili sodniki.  Zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti so v začetku julija vložili poslanke in poslanci strank SDS in NSi. V sporočilu za javnost so v stranki SDS takrat zapisali, da zahtevo vlagajo zaradi kršitve v postopku obravnave in sprejema omenjenega sklepa, kršitve ustave, poslovnika Državnega zbora, avtoritarnega in samovoljnega ravnanja ter zlorabe postopka. Spomnimo, sklep o priznanju Palestine je Državni zbor z 52 glasovi koalicije sprejel 4. junija letos – dogajanje v Državnem zboru pa je bilo tistega dne kar burno. V stranki SDS so s predlogom za razpis posvetovalnega referenduma, ki so ga vložili dan pred izredno sejo, želeli zamakniti priznanje za 30 dni. Predlog so pred sejo iz tehničnih razlogov umaknili in v novem predlogu nato popravili obrazložitev – pobudo so med sejo ponovno vložili. Predsednica Državnega zbora je v odzivu dejala, da gre za eklatantno zlorabo posvetovalnega referenduma. Po več zapletih so poslanci na koncu zavrnili referendum in priznali Palestino.

Ustavni sodniki so na seji s petimi glasovi za in tremi proti odločili, da ustavno sodišče nima pristojnosti za presojo sklepa o priznanju države. Obrazložili so, da sklep ni predpis, ki bi vseboval splošne in abstraktne pravne norme, ki bi urejale pravice in obveznosti pravnih subjektov ali bi povzročale pravne učinke navzven. “Toda s to odločitvijo, ki je sicer s formalnega stališča korektna, Ustavno sodišče hočeš nočeš sporoča še nekaj: da je Državni zbor postavljen v nekakšno ustavnopravno eksteritorialo, kjer je popolnoma prost pri bodočih kršitvah lastnih postopkov,” je v odklonilnem ločenem mnenju ocenil Rok Svetlič.

Vir: Zajem zaslona/YoutTube

Ustavno sodišče moralo preseči gramatikalno razlago 160. Člena Ustave

“Resda je Poslovnik Državnega zbora interni akt samostojne veje oblasti, pri uporabi katerega pripade Državnemu zboru veliko avtonomije. Toda upoštevati moramo, da kršitev Poslovnika ni vedno samo kršitev internega akta zakonodajalca. Če se take kršitve začnejo ponavljati in če se pri tem rahljajo mehanizmi v zvezi z nadzorom oblasti, tedaj kršitev Poslovnika preraste v kršitev temeljnih načel ustavne demokracije,” je še opozoril Svetlič. Ustavna presoja po Svetličevih besedah ne zadeva le vsebine aktov, ki jih sprejme Državni zbor. Samostojen vidik presoje je tudi postopek, po katerem je bil akt z določeno vsebino sprejet. Če je akt sprejet s kršitvijo prepisanega postopka, to lahko prav tako vodi do ugotovitve protiustavnosti tega akta. Tako je Ustavno sodišče že večkrat odločilo o protiustavnosti zakonov. “Menim, da bi Ustavno sodišče moralo preseči gramatikalno razlago 160. člena Ustave in sprejeti zadevno pobudo v obravnavo ter odločiti glede protiustavnosti izpodbijanega sklepa. To v doktrinarnem smislu ne bi bilo nekaj novega, saj je Ustavno sodišče gramatikalno razlago 160. člena prebilo že večkrat,” je ustavni sodnik podal svoje mnenje in v nadaljevanju še pripomnil, da si ustavodajalec verjetno ni predstavljal, da bi lahko v delovanju Državnega zbora demokratične republike prišlo do prakse kršitev internih aktov in do slabitve nadzora oblasti po tej poti. “Toda še težje si je predstavljati, sem trdno prepričan, da je ustavodajalec hotel, da Ustavno sodišče – v imenu spoštovanja prava – stoji križem rok, če se razvije patologija demokracije v ključni demokratični instituciji,” je kritično pristavil.

“Priznanje države ni edini sklep, ki ga lahko sprejme DZ. In neupoštevanje 30-dnevnega roka pred odločanjem o referendumu ni edina kršitev, ki si jo pri priznavanju države lahko zamislimo. Sklep lahko, denimo, ne bi bil podprt z ustrezno večino, glasovanja lahko sploh ne bi opravili, sklep bi lahko sprejel kar kak odbor itd. S to odločitvijo Ustavno sodišče sporoča, da bi tudi v takih primerih – kot »najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti – stalo ob strani,” je med drugim še opozoril Svetlič.

Vir: Ustavno sodišče RS

Odklonilno ločeno mnenje je podal tudi ustavni sodnik Klemen Jaklič. Spomnil je, da je koalicijska večina v Državnem zboru želela sprejeti sklep o priznanju Palestine, opozicija pa je pred tem želela takšno odločitev preveriti na posvetovalnem referendumu. Obe prizadevanji sta po njegovih besedah legitimni, v mejah razumnega nesoglasja v moderni pluralni družbi in v skladu s tem, kar Ustava od politike v parlamentarni demokraciji pričakuje. “Toda tudi od tu dalje bi morali ostati v okvirih pravnega reda. Za takšen primer imamo celo izrecne in vnaprej predpisane določbe Poslovnika Državnega zbora. Te določajo, da se predlog posvetovalnega referenduma uvrsti na dnevni red prve naslednje seje Državnega zbora, če je vložen najkasneje 30 dni pred takšno sejo,” je opozoril.

Ustavno sodišče ne more stati križem rok

Ob takšnih, z vidika Ustave popolnoma nesprejemljivih zavestnih nespoštovanjih vnaprej predpisanega prava, ki predstavljajo nič manj kot neposredni napad politike na pravno državo in segajo celo po njenem samem jedru, zavarovanem vse od Magne Carte, po Jakličevi oceni Ustavno sodišče ne more stati križem rok. “Ali pa s tem politiki dopušča uničenje pravne države oziroma kar sâmo vzpostavlja precedens, po katerem bo v prihodnje tudi vsaka druga politična večina v Državnem zboru zdaj lahko zavestno ravnala v nasprotju z vnaprej predpisanim poslovniškim pravom,” je sodnik opozoril, da če ga ni danes, potem tudi takrat ne bo argumenta, ki bi takšno brezpravje oziroma uničenje pravne države sploh lahko preprečil. “Ustavno sodišče bo nemočno stalo križem rok, ko bo pred njegovimi očmi vsakokratna politika tacala po temeljih pravne države,” je napovedal. Jaklič je še navedel, da zakon o Ustavnem sodišču pravi, da Ustavno sodišče presoja tudi »o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank« ter da pobudo za takšno presojo ravnanj političnih strank »lahko da vsakdo«. “Zakaj torej ne štejemo te zahteve poslancev Državnega zbora kot pobude za presojo ravnanj političnih strank, ki so se v Državnem zboru zaradi svojih lastnih političnih preferenc v okviru svojih poslanskih skupin zavestno odločile kršiti jasno in ne nerazumno vnaprej predpisano pravo,” je vprašal sodnik in ob tem spomnil, da je Ustavno sodišče že ničkolikokrat do sedaj prekvalificiralo kakšno ustavno pritožbo v pobudo in obratno.

Zakon o Ustavnem sodišču po Jakličevih besedah prav tako izrecno določa, da Ustavno sodišče presoja tudi konkretne akte. V postopku ustavne pritožbe sodi »o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti«. “Ker gre v primeru Sklepa o priznanju Palestine za konkreten pravni akt politične oblasti, so torej z njim tudi lahko kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. In prav za to tu tudi gre,” je bil jasen Jaklič, ki je v nadaljevanju še dodal,  da Zakon o Ustavnem sodišču v svojih določbah prav tako izrecno določa, da v primerih očitnih kršitev in če bi zaradi kršitve nastale nepopravljive posledice, Ustavno sodišče o ustavnosti takega konkretnega akta lahko odloča še pred izčrpanjem rednih poti. “Takšno postopanje bi bilo torej povsem skladno z opisano pristojnostjo Ustavnega sodišča, obenem pa v tem primeru še posebej ustrezno in edino pravilno oziroma učinkovito,” je  zatrdil Jaklič.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike