V Bruslju se odpira nova fronta glede jedrske energije. Države Evropske unije razdeljene

Energetski ministri 27 držav članic EU se na srečanju niso mogli dogovoriti o razširitvi državne pomoči na naložbe v obstoječa jedrska sredstva, pri čemer so Nemčija, Avstrija in Luksemburg opozorili, da bo to v veliko korist Franciji in bo izkrivilo notranji trg EU.

Z reformo trga električne energije, ki jo je Evropska komisija predložila marca, naj bi se izognili ponovitvi lanske energetske krize, ko so se potrošniki zaradi rekordno visokih cen plina soočili z visokimi računi za energijo.

Medtem ko se države članice EU strinjajo, da je treba reformo sprejeti do konca leta, se razhajajo glede tega, ali naj dovolijo državno podporo za podaljšanje življenjske dobe obstoječih jedrskih elektrarn s tako imenovanimi pogodbami za razliko (CfD).

Določene zgornje in spodnje meje

V skladu z reformo, ki jo predlaga Komisija, bodo dvosmerne pogodbe CfD – z zgornjo in spodnjo mejo cene – postale obvezne takoj, ko bodo vlade posegle na trg, da bi podprle proizvajalce električne energije.

S tem mehanizmom javni organi nadomestijo razliko, kadar cene električne energije padejo pod dogovorjeni prag, medtem ko proizvajalci prerazporedijo morebitne presežne prihodke javnim organom, kadar cene presežejo zgornjo mejo.

Novi sistem naj bi nadomestil številne sheme državne podpore, ki se trenutno uporabljajo v 27 državah bloka, in z racionalizacijo energetskih subvencij v EU zagotovil večjo jasnost.

Države močno razdeljene

Francija želi mehanizem uporabiti za podporo naložbam v podaljšanje življenjske dobe svoje obstoječe flote 56 jedrskih reaktorjev, druge države, kot so Nemčija, Belgija, Španija, Avstrija in Luksemburg, pa temu nasprotujejo.

Čeprav se prvotni predlog Komisije o CfD uporablja za državno podporo za novogradnje – večinoma obnovljive vire energije – se uporablja tudi za obstoječa sredstva, vključno z jedrskimi reaktorji. Avstrijska ministrica za energetiko Leonore Gewessler je pojasnila, da bi uporaba CfD za obstoječe objekte koristila predvsem državam članicam z velikimi zmogljivostmi za proizvodnjo električne energije, zlasti Franciji.

Nemški minister za gospodarstvo in podnebje Robert Habeck pa je dejal, da Nemčija podpira kritje obstoječih sredstev za CfD, vendar ne za jedrsko energijo. Luksemburžan Turmes je šel še dlje in trdil, da je ukrep politično »darilo Ursule von der Leyen Emmanuelu Macronu«, ki naj bi predsedniku Komisije pomagalo pridobiti drugi mandat v Bruslju po volitvah v EU leta 2024.

Ključni kamen spotike v razpravi se nanaša na načelo »sorazmernosti«, ki določa delež sredstev, ki jih zajema CfD. Po mnenju nekaterih držav članic bi bilo treba le del prihodkov iz CfD nameniti ponovnemu vlaganju v obstoječa sredstva. Druge trdijo, da bi bilo treba s CfD pokriti le del proizvodnje obstoječih sredstev.

Prerazporeditev dohodkov

V skladu s predlogom bodo potencialni prihodki, ustvarjeni s CfD, »razdeljeni vsem končnim odjemalcem električne energije glede na njihov delež porabe«, vključno z gospodinjstvi, MSP in industrijskimi odjemalci električne energije.

Vendar bi bilo po mnenju nemškega ministra Habecka bolje, če bi se prihodki prerazporedili predvsem med velike industrijske porabnike električne energije, ki so zaradi visokih cen električne energije v Evropi v slabšem konkurenčnem položaju. Ta selektivni pristop načeloma podpira tudi španska ministrica za energijo Teresa Ribera.

Komisarka EU za energijo Kadri Simson pa je poskušala zmanjšati razlike in dejala, da je Evropska komisija že v prvotnem predlogu obravnavala pomisleke glede sorazmernosti CfD. »Obstaja bojazen, da bi to lahko privedlo do prevelikega nadomestila za nekatera podjetja,« je priznala. Hkrati pa so »za obnovo obstoječih naprav ali podaljšanje življenjske dobe potrebne velike naložbe in za to moramo zagotoviti zadostne spodbude,« je dodala.

Komisarka je še poudarila, da bi morali »jasneje določiti, da bi morala obstajati povezava med zneskom prihodkov iz CfD za obstoječa sredstva ter velikostjo in naravo naložbe, s čimer bi pojasnili splošno načelo sorazmernosti« pri uporabi za obstoječa sredstva.

Razprave na včerajšnjem zasedanju Sveta za energijo so trajale ves dan, vendar skupnega stališča niso sprejeli. Pogajanja se bodo zdaj nadaljevala na ravni veleposlanikov v Odboru stalnih predstavnikov držav članic EU (COREPER) pri Svetu.