V Evropi manj otrok, a več migrantov?
Evropa kot celota po mnenju nekaterih za ohranitev pozitivne demogafske slike močno potrebuje migrancije, saj je njeno prebivalstvo vse starejše, rojstev pa premalo.
A projekcije kažejo, da se razmere od države do države močno razlikujejo. Večina zaradi nizke rodnosti potrebuje hitro ukrepanje, zato se mnoge nagibajo k na videz najenostavnejši rešitvi - sprejemanju migrantov.
Druge, predvsem na evropskem vzhodu, pa se raje trudijo z vzpostavitvijo družinam prijaznih politik, ki bi starše spodbudile k rojevanju več otrok.
In kje je Slovenija?
Evropska unija ima trenutno 506,3 milijona prebivalcev. Glede na projekcije naj bi z migracijami leta 2050 imela 539,8 milijona prebivalcev, brez migracij 478,7, kolikor naj bi bilo Evropejcev, rojenih v Evropi. Čeprav bo ljudi več, pa bodo le-ti v povprečju tudi starejši. Vsak drugi Evropejec bo do leta 2060 namreč starejši od 65 let.
Migracije nujne?
Danes je povprečna starost v Evropski uniji 42,5 let, še pred desetletjem je bila 29 let. Evropejka v rodni dobi ima v povprečju 1,57 otrok, za ohranitev trenutne populacije bi morala biti stopnja rodnosti vsaj 2,1 otroka na žensko.
Dobrih 61 milijonov ljudi bo tako glede na projekcije v države prišlo s pomočjo migracij, tako notranjih kot, v veliki meri, tudi zunanjih.
Število državljanov naj bi zaradi nizke rodnosti upadlo v Bolgariji, Nemčiji, Estoniji, Grčiji, Španiji, Latviji, Litvi, Avstriji, na Poljskem, Madžarskem, Hrvaškem, Portugalskem, pa tudi v Romuniji, Sloveniji in na Slovaškem.
Populacija pa naj bi se, glede na projekcije ohranila v Belgiji, na Češkem, Danskem, Irskem, v Franciji, Italiji, na Cipru, v Luksemburgu, na Nizozemskem, Finskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu.
Politika se na negativne trende odziva različno
Države na jugu Evrope, ki se soočajo z velikim prihodom beguncev, imajo v večini tudi same velik demografski problem. Španija ima eno najnižjih stopenj rodnosti v Evropi, 1,32 otroka na žensko, na Portugalskem se število prebivalstva zmanjšuje že od leta 2010, iz današnjih 10,5 milijonov naj bi do leta 2060 upadlo na 6,5. V Grčiji naj bi število prebivalcev za milijon upadlo kljub priseljevanju, s spremembo negativnih trendov se zaradi porazne gospodarske situacije tam ne ukvarja nihče.
Medtem ko se v Španiji, na Portugalskem pa tudi v Italiji oblasti trudijo z oglasi in bonusi za mlade družine in večje število otrok, pa se hkrati zavedajo, da je velik del problema tudi finančna negotovost, visoka stopnja brezposelnosti med mladimi, ki se zato množično preseljujejo v zahodno in severno Evropo.
Nizka nataliteta manj skrbi države severne Evrope. Na Švedsko in Norveško se namreč ljudje množično priseljujejo predvsem zaradi stabilnosti gospodarstva in delovnih mest, zaradi močnih sistemov podpore mladim družinam pa so skandinavske države tudi družinam prijazne. Z zavedanjem, da mlade potrebujejo, pa tudi tam v zadnjem času velikodušno sprejemajo migrante. Še največ jih je prejela Švedska, ki sicer velja za najbolj vzgoji otrok prijazno državo.
Podoben primer je Nemčija, kjer mora država za vzdržnost socialne politike v prihodnjih desetih letih sprejeti pol milijona migrantov letno, da bi tako lahko pokrila demografski primanjkljaj. Večja luknja je predvsem v vzhodnih, gospodarsko manj razvitih mestih, kamor sedaj v večjem številu naseljujejo prebežnike. Nemškemu vzoru, kljub temu, da je demografski trend tam trenutno edini med evropskimi državami vzdržen, sledi tudi Francija.
Raje kot na migrante, vzhodne države stavijo na vzpodbude za velike družine
Hud demografski problem pa bodo imele države vzhodne Evrope. Poljska, Slovaška in Madžarska se sprejemu prebežnikov močno upirajo, a njihovi demografski trendi so dolgoročno pesimistični, saj predvidevajo večmilijonsko zmanjšanje števila prebivalcev in velik porast starega prebivalstva. Soočajo se tudi z visoko stopnjo izseljevanja mladih na zahod.
A vlade na Poljskem, Madžarskem in Slovaškem so se že odločile za močno finančno podporo družinam. Poljska po zadnjem ukrepu vlade trenutno družinam za vsakega otroka po prvem nameni približno 120 evrov mesečno. Madžarska za podporo družinam nameni 4,7% BDP. Za tretjega otroka premier Orban družine ob izpolnjevanju določenih pogojev in preselitvi v večje stanovanje obdari z 32.000 evri.
Pa Slovenija?
Skoraj petina slovenskega prebivalstva je starejšega od 65 let. Delež starejše populacije se bo v treh desetletjih podvojil. Do leta 2060 bo po napovedih Eurostata dosegel že 30 odstotkov, kar bo precej nad povprečjem držav Evropske unije.
Stopnja rodnosti že dlje časa pada, beležimo pa tudi visoko stopnjo izseljevanja mladih. Že v prihodnjih letih naj bi tako ostali brez osem tisoč delovno aktivnih.
Hkrati naše gospodarstvo ni prilagojeno delu starejših, slovenski starostniki in mladostniki so že sedaj najmanj aktivni v primerjavi z evropskimi, hkrati imamo tudi največji delež starejših na bolniškem dopustu, kjer pri nas v povprečju preživijo 20 dni letno, v drugih državah pa osem dni.
Kdo bo torej v Sloveniji vplačeval v socialno blagajno, kdo prilagodil pokojninski sistem in spodbudil nataliteto, še vedno ni jasno.
Zadnje objave

Branje kot navada in razvada
16. 2. 2025 ob 16:10

O vinski trti, vinu in Slovencih, ki ga ne znamo po pameti piti
16. 2. 2025 ob 12:30

France Prešeren (6/12): »Ran mojih bo spomin in tvoje hvale ...«
16. 2. 2025 ob 6:00

[Gledali smo]: Spokorjena ljubica
15. 2. 2025 ob 19:30

[Prejeli smo] Zadeva Trenta je vkopana v slepi ulici
15. 2. 2025 ob 16:57

Babičin zdrobov puding z jabolki
15. 2. 2025 ob 14:54
Ekskluzivno za naročnike

Branje kot navada in razvada
16. 2. 2025 ob 16:10

France Prešeren (6/12): »Ran mojih bo spomin in tvoje hvale ...«
16. 2. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
FEB
17
FEB
18
FEB
20
Odtisni svoj grb (počitniška ustvarjalnica za otroke)
10:30 - 12:00
FEB
20
Mladen Bogić: Porečanka (muzejsko predavanje)
18:00 - 20:00
MAR
01
Video objave
Izbor urednika

Trump ukinja ameriški denar tudi za slovenske nevladnike in leve politične aktiviste
15. 2. 2025 ob 12:00

Pozabljeni Slovenci - Benedikt Kuripečič
15. 2. 2025 ob 9:00

Kartagina mora biti porušena
14. 2. 2025 ob 12:48

Globokomorskega plenilca so prvič opazili tako blizu površja
13. 2. 2025 ob 9:05
5 komentarjev
[email protected]
Okrog sebe vidim kar polno mladih družin, ki imajo po dva, tri, štiri in tudi več otrok.
Mislim, da je mnogo večji problem vse večjega števila samskih (fantov in punc) in to je še bolj zaskrbljujoče. Mladim ne uspe dobiti sebi primernega partnerja (partnerice), precej pa je tudi mladih parov, ki živijo na koruzi in si otrok sploh ne želijo. Prednost dajejo potovanju, pohajanju in brezskrbnemu življenju.
Rajko Podgoršek
Zanimiv komentar, Natalija. Sam opažam podobno. Kar nekaj mladih iz moje generacije ima sedaj družine in to z več kot enim otrokom, kot si napisala ti. Ta trend je delno poskočil že pred leti, ko so imele otročke mlade mamice, ki so bile takrat že zelo na meji biološke ure (beri tam okoli 35 let) in sedaj se je trend zanimivo, preselil nižje dol in se zdi da imajo dekleta otroke spet pri nižji starosti. Navsezadnje se je trend zadnjih cca. 5 let odslikal tudi v statistikah glede novorojenih otrok, kjer je trend šel navzgor (nad 20.000 rojstev po več kot desetletju). Pokomentiral bi še nekaj iz tvojega dobrega komentarja: Ja, porok (govorim na splošno o civilnih) je vedno manj in veliko teh parov z otroki je na koruzi. Če pride kasneje do razhoda obeh staršev je lahko socialni položaj problem - opažam da je vedno več mladih mamic samohranilk?!? Načeloma se potem fantje s takšnimi težje najdejo (breme sprejetja otroka že od prej, občutek je drugačen kot če imaš družino z dekletom 'iz nule') in ta dekleta res izjemno težko dobijo novega partnerja. In hkrati je pa res ogromno samskih fantov in punc, kjer se samskost kar vleče v pozna trideseta in kar ne najdejo in ne najdejo. Btw. problem je po moji izkušnji ZELO pereč v katoliških krogih in tu je pastorala Cerkve TOTALNO zatajila že nekaj let nazaj niti se še danes s tem ne ukvarja oz. sploh ne vejo da ta problem obstaja .......
Rajko Podgoršek
Uredništvu Domovine v premislek:
Mogoče bi lahko malce bolj izpostavili tudi demografske tematike in tematike, ki se le-teh dotikajo oz. se z njimi prepletajo (vzdržnost pokojninskega sistema itd.). Glede na to, da ste imeli na Domovini nekaj kvalitetnih statistično obarvanih prispevkov na temo ekonomskega razvoja ter primerjave Slovenije z ostalimi državami, pa denimo nekaj kvalitetnih raziskovalnih zadev iz področja izobraževanja.......
Janez
Denarna nadomestila ne bodo zvišala rodnosti. Seveda je dobrodošlo, če nekdo primakne nekaj sredstev v družinski proračun, vendar se s tem ne da plačati vseh skrbi, ki jih vzgoja otrok potegne za sabo. Odločitev za otroka, odločitev za življenje. Tako se lahko odloči le oseba, ki v življenju vidi smisel. Oseba, ki ima za kaj živeti. To pa gotovo ni denar.
Če hočemo povečati nataliteto, je potrebno mladino zbuditi iz ležernosti potrošništva. Tu vi in vaš sestrski portal naredite marsikaj. Tudi veliko drugih projektov je, ki se trudijo v tej smeri. Žal pa se rezultati takega delovanja pokažejo šele čez leta in desetletja.
AlojzZ
Spoštovano uredništvo,
migracija muslimanov je poraz EU domorodcev in ne nadomestilo za otroke, ki jih ni. Za njih nadomestila enostavno NI! In pa še odgovor na vprašanja iz zadnjega odstavka: "Kdo bo torej v Sloveniji vplačeval v socialno blagajno, kdo prilagodil pokojninski sistem in spodbudil nataliteto, še vedno ni jasno." Samo še Bog lahko reši SLO domorodce!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.