V Italiji podjetništvo med mladimi v skokovitem porastu. Kaj delajo drugače od nas?


V času ko Slovenija ne naredi praktično ničesar za dvig podjetniške iniciative ter vzpodbujanja investicij, kar bi prineslo višjo gospodarsko rast, ministrica za delo pa se po televiziji hvali, da ji je uspelo zmanjšati število samostojnih podjetnikov v državi, se zdi, da našim sosedom uspeva ravno nasprotno.

Italija, ki je dolgo časa veljala za evropsko državo, capljajočo na mestu, se lahko letos pohvali z enormnim porastom ustanavljanja podjetji. Pri tem prednjačijo predvsem mladi pod 35 let ter, zanimivo, prebivalci z juga države, ki pregovorno velja za bolj "lagodne".

Časopis La Repubblica se tematike že v naslovu članka loteva z zvenečo parolo "Italijanski čudež". Mladi so torej v Italiji zopet začutili svojo priložnost in se nočejo ustaviti pred problemi, ki jih je navrgla finančna kriza. Tako so tam mladi v 9 mesecih letošnjega leta dnevno ustanovili kar 300 novih podjetij.

Številka je občudovanja vredna ob zavedanju, da govorimo o praktično 90.000 podjetjih, ki so jih ustanovili mladi pod 35 let, kar znaša 31 % odstotkov vseh podjetij v državi. Po splošnih ocenah naj bi sicer okrog 40.000 od teh podjetji po enem letu tudi končalo svoje delovanje, a to še vedno pomeni rekordno leto za Italijo, kjer se je med mladimi v letih največje konjukture odpiralo največ 42.000 podjetij letno.

Takšen razmah podjetništva med mladimi je, ob splošnem gospodarskem okrevanju, sad več sredstev države za inovacije ter odpravljanja administrativnih ovir. Pomembna pa je tudi strategija povezovanja izobraževalnega sistema s podjetji. Slednja tako v šolah bolj promovirajo svoje delovanje.

"Leni" jug z največ podjetij med mladimi


In kje mladi najbolj prednjačijo s podjetniško žilico in ustanavljanjem podjetji? Na presenečenje mnogih na jugu, katerega sodržavljani severno do Rima gledajo kot na nerazviti del države, ki je kulturno popolnoma drugačen in gospodarsko zaostal. Pregovorno se o sodržavljanih z juga širijo stereotipi lenih prebivalcev, ki raje gledajo v zrak kot delajo.

A prav tam, v deželah Basilicata, Kalabrija in Molise so mladi pod 35 leti z več kot 38 % ustanovljenih podjetji na prvem mestu v Italiji. Sledita jim še dve južni pokrajini, Kampanija in Sicilija, s 37,5 % in 36,8 %. Prva severna pokrajina je Piemonte, pokrajina z glavnim mestom Torinom (32 %).

Skoraj tretjino zavzemajo podjetja tradicionalnih panog


Zanimiva je tudi struktura panog, za katere se odločajo mladi podjetniki. Presenetljivo je tradicionalnih panog kar 29 %. Največ, 14 % v gradbeništvu, 10 % v hotelirstvu in kateringu. 50 % delež novoustanovljenih podjetji se ukvarja s telekomunikacijami in tehniko. Ostalih 20 % pa so večinoma podjetja s področji video obdelave in snemanja ter tudi glasbenih podjetij.

"Po šestih letih, ki so bila zares grozna za našo državo, nas ta preobrat zelo opogumlja in razveseljuje. Tovrstne procese bo parlament v naslednjih letih še bolj podpiral," je obljubil predsednik državne službe Unioncamere, ki nadzoruje število podjetji v Italiji.

V Italiji danes deluje 600.000 podjetij, ki so jih ustanovili ljudje mlajši od 35 let, kar je 10 % vseh podjetij v državi.

KOMENTAR: Uredništvo
V Sloveniji ne vzgajamo k podjetniškemu razmišljanju
Medtem ko Italijani očitno spreminjajo miselnost v prid podjetniške iniciative kot nekaj dobrega in koristnega, se pri nas podjetništvo še vedno pogosto javno stigmatizira s ponavljanjem tem o izkoriščanju delavcev, pohlepnem sledenju dobičku in podjetnikih, ki bi radi kar tako odpuščali zaposlene. Oblast in sindikati mladim vcepljajo, da je prekarno delo nekaj slabega in nesprejemljivega ter da je vse razen zaposlitve za nedoločen čas zgolj oblika izkoriščanja s strani delodajalcev. Davčne obremenitve so enormne, birokracija neznosna, po stimulaciji davčne politike za delo pa smo po raziskavi Svetovnega gospodarskega foruma 137. med 138 proučevanimi državami. Vzgajanje k podjetniški miselnosti je preganjano tudi v šolstvu, sploh je celoten izobraževalni sistem povsem odtujen od potreb družbe in gospodarstva, saj producira ogromno število nezaposljivih družboslovnih kadrov, medtem ko močno primanjkuje obrtniških ter naravoslovnih poklicev. Vse to Slovenijo po vseh mednarodnih primerjavah dela vse manj konkurenčno in če ne bomo v kratkem našega odnosa do podjetništva resno spremenili, se bomo kmalu znašli med najmanj razvitimi evropskimi državami. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike