V Slovenijo prispela literarna zapuščina dr. Tineta Debeljaka

V četrtek, 12. januarja 2017, so v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani sprejeli literarno zapuščino dr. Tineta Debeljaka, ene osrednjih osebnosti slovenske skupnosti v Argentini.

Dr. Tine Debeljak je bil med drugo svetovno vojno urednik kulturnih strani dnevnika Slovenec. Po vojni je moral bežati, najprej na Koroško, nato pa leta 1948 v Argentino.

V Argentini se je preživljal kot fizični delavec, najprej kot čistilec steklenic v farmacevtski tovarni, nato pa kot vratar in skladiščni uradnik v tovarni cementa.

Ob tem je vsa leta neutrudno deloval v slovenski skupnosti, zlasti na kulturnem, pa tudi na političnem področju. Za seboj je pustil obsežen opus: več kot 50 knjig ter stotine razprav, člankov, kritik.

Njegova družina – žena in trije otroci – je lahko po posredovanju Rdečega križa prišla za njim v Argentino šele po devetih letih, kar ga je zelo zaznamovalo.

Velika želja videti svobodno Sloveniji in se vrniti v rodno Škofjo Loko, se mu ni uresničila. Umrl je v Argentini tik pred slovensko osamosvojitvijo, leta 1989, star 85 let.

Najbolj napadani kulturni in politični delavec povojne emigracije

Dr. Tine Debeljak je bil eden od tistih emigrantov, ki se ga je slovenska komunistična oblast zaradi njegove idejne moči najbolj bala. Označevala ga je kot enega »najekstremnejših emigrantov«, ki »piše proti naši državi« (tako so zapisali v internem priročniku republiškega sekretariata za notranje zavede SRS).

Zorko Simčič, največji književnik slovenske povojne emigracije, pa je o njem zapisal: »V domovini je bil v času, ki mu danes z evfemizmom pravimo 'doba enoumja', ne samo zamolčan, ampak od vseh, ki so v emigraciji kulturno in politično delovali, najbolj napadan, kdaj celo surovo žaljen«.

Čeprav se je o dr. Tinetu Debeljaku po osamosvojitvi in demokratizaciji v Sloveniji več govorilo in pisalo (v rodni Škofji Loki je dobil tudi spomenik v t.i. »aleji slavnih Ločanov«), pa v slovenski narodni zavesti, zgodovini, literarni zgodovini še nima mestu, ki bi si ga zaslužil.

Upamo lahko, da bo sprejem njegove literarne zapuščine v zakladnico Narodne in univerzitetne knjižnice pomemben korak na tej poti.