Vatikan jasen: posvečenje žensk in sprememba stališča do istospolnih partnerstev ne prideta v poštev
Vatikan je nemškim škofom konec novembra nekoliko presenetljivo in zelo jasno sporočil, da pogovori o posvečevanju žensk in spremembah stališča Cerkve do istospolnih partnerstev ne pridejo v poštev. 23. oktobra je namreč škofe doseglo pismo kardinala Pietra Parolina, vatikanskega državnega tajnika, torej prvega človeka takoj za papežem v Vatikanu.
Vsebina dopisa je hitro zaokrožila v javnosti, vključno z opozorilom pred morebitnimi disciplinskimi posledicami za tiste, ki odstopajo od cerkvenega nauka.
Gre za še enega od številnih posegov iz Vatikana v zvezi z nemško sinodalno potjo. Julijskim pogovorom med nemškimi škofi in rimsko kurijo sledijo načrtovana zasedanja januarja, aprila in julija 2024, na katerih bodo obravnavane teme, kot so nauk o Cerkvi, pogled na človeka, moralni nauk, bogoslužje in zaključni dokumenti sinodalne poti.
Vatikan je v pismu poudaril potekajočo sinodo o sinodalnosti v Rimu in poudaril pomen spoštovanja univerzalnega sinodalnega procesa. S tem je posvaril pred tem, da bi si kdo izbiral vzporedne pobude, ki bi bile brezbrižne do skupnih katoliških pobud.
Pismo posebej obravnava naklonjenost sinodalne poti do posvečevanja žensk in nato navaja dosledno potrditev izjave svetega Janeza Pavla II. v dokumentu Ordinatio Sacerdotalis, da Cerkev nima pristojnosti za posvečevanje žensk. Pismo priznava pomen žensk, vendar opozarja na morebitne disciplinske posledice, vključno z izobčenjem, za poskus posvečenja ženske.
Glede stališča Cerkve do istospolnih dejanj pismo kardinala Parolina poudarja, da lokalne Cerkve ne morejo in ne smejo odstopati od splošnega stališča. S citiranjem papeža Frančiška o objektivni moralnosti takšnih dejanj se je vatikansko sporočilo sklicevalo tudi na papeževo pismo iz leta 2019, v katerem je posvaril pred posvetnim duhom. Papež Frančišek je v pismu z dne 10. novembra izrazil globoko zaskrbljenost nad sinodalno potjo in posvaril pred odstopanjem od poti vesoljne Cerkve ter predlagal molitev, pokoro in adoracijo kot alternativni pristop za Cerkev v Nemčiji.
Odziv Nemcev na to posredovanje bo pokazal, v kolikšni meri bodo organizatorji sinodalne poti upoštevali papeževe pozive.
Tema, ki so jo mediji spregledali
Zanimivo je dejstvo, da za razliko od drugih tovrstnih dokumentov, tako s strani Cerkve na Nemškem kot Vatikana, tokratni razvoj dogodkov s seboj ni potegnil posebnega zanimanja sekularnih medijev. Zdi se, kakor da se je po nekaj letih govorjenja o vedno istih temah svet, vključno s katoliškimi okolji, vsega skupaj kar nekoliko naveličal.
V svetu, v katerem je vsakdo lahko tisto, kar želi biti; v katerem je vse, od človekove identitete do njegove spolne usmerjenosti, raztopljeno, so pravzaprav vse te debate povsem odveč. Če je vsakdo lahko, karkoli želi biti, bi moralo biti tudi Katoliški cerkvi dopuščeno, da ohranja svoja prepričanja in identiteto.
Če je vsakdo lahko, karkoli želi biti, bi moralo biti tudi Katoliški cerkvi dopuščeno, da ohranja svoja prepričanja in identiteto.
Na drugi strani pa izven Zahoda vse te teme sploh niso aktualne. V nekaterih narodih po svetu se pravzaprav tem debatam ljudje čudijo in jih zavračajo.
Vožnja po zlati sredini
Mnogi katoličani, ki želijo jasen nauk in stališče Cerkve do nekaterih modernih vprašanj, pa so lahko po zadnjih dokumentih, ki prihajajo iz različnih vatikanskih pisarn, upravičeno zmedeni: na eni strani Dikasterij za nauk vere nekoliko odpira vrata zakramentov na vseh področjih, po drugi strani kardinal državni tajnik – brez dvoma s podporo papeža Frančiška – izdaja jasne smernice glede istih vprašanj, in temu dodaja še svarilo pred disciplinskimi ukrepi.
Takšen razvoj dogodkov je vsekakor zelo zanimiv in kaže na dejstvo, da poskuša učiteljstvo Cerkve na vsak način voziti po zlati sredini med naukom in prakso: na eni strani »pritisniti« na škofe, na drugi strani biti karseda sprejemajoče do vsakega človeka. Ali, kot se je včasih reklo: »S prižnice jasnost, v spovednici usmiljenje.« Če je to prava pot, bomo še videli.
Poleg mešanih občutkov, ki torej pozornega opazovalca tega dogajanja prevevajo, pa je treba opozoriti še na dejstvo, da se dokumenti Cerkve kar množijo: Sveti sedež je močno povečal svojo dejavnost na področju učenja in urejanja zadev v Cerkvi, tako da se moralni teologi kar nekoliko težje znajdemo, ko je treba včasih glede iste teme navesti cel kup nedavnih stališč, ki si začenjajo že nekoliko nasprotovati. Vprašanje je, ali naj to razumemo kot rezultate t. i. sinodalnega procesa razločevanja ali le kot dodatno birokratizacijo Cerkve.
Vsekakor pa velja prva ugotovitev, tudi na strani moralnih teologov: o teh vprašanjih se pogovarjamo absolutno preveč. Čeprav tudi to besedilo še povečuje razglabljanje o teh temah, je pomembno, da se dogajanja v Cerkvi zavedamo, ob tem pa končno ugotovimo, da so resnično pomembne teme povsem druge in drugje.
32 komentarjev
IgorP
MEFISTO
11. 12. 2023 08:32:13
2
Miha od 1 do 5, ti moraš biti zelo nesrečen v svoji koži.
Enako kot IgorP, ki spodaj prisega, da je LGBT najnprednejša ideologija napredne družbe.
Ti bizgec, bodi srečen v svoji koži, ne odrekaj pa te drugim! Si zadnje budalo, ki ima pravico do tega! Ja, budalo si, če ne dojemaš človekovih pravic!
Miha12345
@Janez, če bo nekdo podobno raztrgal in zažgal katoliške simbole, ti in Domovina boste ziher takoj prvi podobno trdili da to nima nobene veze s tem da nekdo zganja sovraštva do vere, isto kot to da ti in Domovine zganjate sovraštva in netrpežnost do LGBT oseb nima nobene veze s sežiganjem LGBT zastav, keneda?
Drugo, če bo nekdo zažgal verske simbole, jaz bom v tvojem stilu in ta desnih, se takoj oglasil da ste ta desni sami to naredili, "zato da imate o čem pisat in pumpat sovraštvo"
Janez
Mislim da nimaš čisto prav. Pred časom so se pojavili zelo nestrpni napisi do kristjanov na trgovskih centrih. In ni bilo neke hude panike. Ne nasedamo na provokacije. Funkcioniramo drugače.
Miha12345
@mefisto - kot sem že rekel jaz sem svojo spolno orijentacijo zelo siguren, za razliko od homofobov kot ti, za katere so znanstveniki dokazali da so nadpovprečno prikriti homoseksualci, Evo samo en primer številnih člankov o tem:
https://www.scientificamerican.com/article/homophobes-might-be-hidden-homosexuals/
Mimogrede, raziskovanja kažejo da so do so katoliški duhovniki zelo nadpovprečno homoseksualci. Evo samo en članek tudi o tem:
https://www.theguardian.com/world/2019/feb/12/four-in-five-vatican-priests-are-gay-book-claims
Torej če ti, kot prikriti, skrajnje frustrirani homoseksualec želiš zganjati neskončna sovraštva do gejev, se lahko prvo ukvarjaš s katoliškimi duhovniki
Kaj pa vem
Papež je rekel, kdo sem jaz, da bi sodil. To je bilo razumeti, da nikakor ne vemo o človeškem bitju vsega. To seveda še ne pomeni, da se bo zakramente delilo prav vsakemu, ki si to zaželi. Blagoslov je nekaj drugega. Če lahko blagoslavljamo konje, avtomobile in hišne ljubljenčke, menda tega ne bomo odrekli ljudem.
Menim, da bi bilo potrebno temeljito raziskati, kaj ljudi privede do takega vedenja. Se še spomnite, da nekdaj samomorilci niso imeli pravice do groba na posvečeni zemlji. Danes vemo, da je samomor pogosto le napačen klic na pomoč. Sicer so to vedeli ,tako med ljudmi, že nekdaj, za javnost je pač obveljalo, da je bila nesreča.
Ob vseh polemikah o ženskem duhovništvu naj dodam staro modrost: moški je glava, ženska pa vrat, ki to glavo obrača. Naj tako tudi ostane.
Igor Ferluga
Cesarica Marija Terezija je bila torej vrat. Kdo je bil pa glava? Pa ne, da je bilo tedanje vodenje cesarstva brezglavo? Ne bi rekel...
Kaj pa vem
Cesarica Marija Terezija je izjema, ki potrjuje pravilo ha, ha, ha! Bolj imam v mislih tiste ženske, ki na videz vse prepustijo moškim, ti se pa sploh ne zavejo, kdaj počno točno to, kar si želijo one.
Thor
Institucionalna Cerkev je že stoletja mati LGBTŽNJ organizacij. Vse mogoče pozicije pretežno ali občasno zasedajo homoseksualci, od papeža, kardinalov in škofov navzdol. Vprašanje (njihovo) je, ali je dozorel čas, da to javno priznajo ali ne. Nobene debate o tem ne bi bilo, če bi bili škofje in duhovniki heteroseksualci in bi se jim šlo za dobrobit občestva. Naslednji korak, naslednji blagoslov, naslednja črka in naslednje posiljeno vprašanje bo, ali P ja ali ne. P za pedofile.
Odnos do žensk v institucionalni Cerkvi je včasih večji, včasih manjši poden. Letno poročilo Cerkve na Slovenskem jim zadnja leta nameni 1 % pozornosti. Skupina, ki je deležna še manj omembe, so velike družine. Vernost smo v dobrih sto letih iz 95 % oklesili na 5 %. Na deklarativni ravni sicer vse štima. Mati Cerkve je ženska, apostolka apostolov je ženska, ko je šlo zares so pod križem (o)stale ženske. Pomembni moški (prvi papež in četica apostolov) so se povečini razbežali kot Hamas.
Še sto let ignorantskega klerikalnega vrtenja okoli svojega popka in sedež ljubljanske škofije bo spet kak Oglej, Salzburg, morda Zagreb ali celo Priština.
Sonatine
Zanimivo, kako komunist Miha vztrajno diktira, kako da naj si mi katoličani urejamo verske zadeve.... Ja, takele imamo. Plešiče butlje. Ki nam tudi volijo posrane holobe in falango pokvarjenih, pogoltnih in lopovskih zasebnih "institutov" in zasebnih NVO podjetij, ki jih prisilno financiramo iz proračuna.
Sonatine
Nekako imam vtis, da zdaj rešujejo za Frančiškom, kar se rešiti da. In če to drži, potem se je Vatikan zavedel hudega srda vernikov. Morda celo mini upora v lastnih vrstah. Bog mi odpusti te besede, a naj se ta rdeči Bergolio že upokoji, vzvode pa dati v roke tistim, ki sledijo Benediktovi doktrini. Torej nauku Jezusa Kristusa.
MEFISTO
Zakaj moramo vsi prenašati neumnosti s področja LGBT ideologije samo zaradi hormonskega neravnovesja, za katerim trpijo posamezniki?
Celo večne naravna zakone, s katerimi se ne gre šaliti, bi morali spreminjati po nujno - hitrem postoku.
Miha12345
Bolj jedrnato, če bi danes uveljavljali vse katoliške tradicije, ki nekateri tukaj zagovarjajo, bi še vedno živo sežigali heretike sredi mesta
MEFISTO
Miha od 1 do5, v zaupanju te vprašam, kateri spolni hormoni te bolj mučijo, moški ali ženski? Imaš srečo, pred več sto leti bi gorel na grmadi, kot je Mausejeva družina, s katero so kurili partizani.
debela_berta
Zarukanci, bi rekel legendarni Rugelj.
Miha12345
@Alojz Z - tradicija katoliške Cerkve je inkvizicija, živo sežiganje heretikov in Judov, verske vojne z desetinam milijonov žrtev (kot npr katoliško-protestantske vojne), ter genocide v imenu katoliške vere, kot iztrebitev, po zahodnih zgodovinarjev, do čez 100 milijonov domačinov v Južni Ameriki, na osnovi papeških bul ki so žegnale osvajanje, zasužnjitev in nasilno pokatoličenje le-teh. V Sloveniji je pa tradicija Cerkve, da so se postavili na stran nacifašistične etnocide nad Slovenci, ko je Cerkev zganjala versko vojno, v kateri so njeni zavezniki pobili čez 75% vseh slovenskih žrtev
Za razliko od katoliške Cerkve v Sloveniji, ki je igrala glavno vlogo v referendumu za odvzemanje enakih pravic do civilne poroke gejem, mnoge protestantske cerkve priznajo enakopravnost gejem, in tudi pravico do poroke, ter dovolijo ženske duhovnike in škofe. Npr v švedski protestantski cerkvi ženske predstavljajo večino duhovnikov in škofov
Mimogrede, vidim po članku v Delu, da je zganjanje nekrščanskega sovraštva do LGBT oseb, od strani Domovine in podobnih desnih, večeraj imelo uspeha v Ljubljani, ko so neki odvzeli in sežgali mavrično zastavo v Ljubljani. Seveda niti besede o tem v Domovini in ostalih desnih medijih, dokler bi pa nasprotno kričali na vseh naslovnicah o hudem napadu, če bi nekdo v Ljubljani podobno nekaterim odvzel in sežgal simbole Cerkve
Janez
No, zastav se ne zažiga, ampak to tvoje pisanje bo verodostojno takrat, ko bo tudi v LGBT medijih zaslediti kakšno kritično na račun odklonov svojih. Sicer pa je tvoje pisanje eno navadno natolcevanje, ki nima veze z realnostjo. Kje si zdaj našel osebe iz krogov Domovine, ki naj bi zažgali tisto zastavo? Kaj pa če so jo kakšni LGBT aktivisti kar sami, zato da imajo o čem pisat in pumpat sovraštvo? Vsekakor jim ta zažig najbolj koristi, pa kdorkoli je že to naredil.
MEFISTO
Miha od 1 do 5, ti moraš biti zelo nesrečen v svoji koži. Enako kot IgorP, ki spodaj prisega, da je LGBT najnprednejša ideologija napredne družbe.
Janez
Kot mačke okoli vrele kaše. Nihče pa se ne sprašuje bistvenega. Kakšna je vloga ženske in kakšna je vloga moškega v družini? Kako je moški glava družina, kaj je njegova avtoriteta, kako jo dobi? Saj niti med kristjani ni ene jasne ozaveščenosti glede teh preprostih vprašanj, vsaj ne na zahodu.
Igor Ferluga
Hildergarda iz Bingna, Katarina Sienska, Brigita Švedska, Ivana Orleanska, Mati Terezija itd. Ženske in svetnice, ki so duhovno v svojem času in prostoru vodile katolištvo. Četudi neposvečene v duhovništvo. In so jim tedanji moški, celo globoko v srednjem veku, to vlogo potrjevali. Tudi danes naj se ženske v Cerkvi počutijo zaželjene in enakovredne.
Bliža se taizejsko srečanje mladih kristjanov Evrope v Ljubljani. Čas je, da se počutijo med nami dobrošli in sprejeti, ne glede na razlike. Ki so v očeh bistva krščanskega oznanila sila malo pomembne, če ne dlakocepske.
AlojzZ
@ Rokc5 10. 12. 2023 11:21:33 je zapisal: "Posvečenje žensk je TEOLOŠKO NEMOGOČE! Pojasnilo najdemo v Tradiciji Katoliške cerkve, v Svetem pismu in v Katekizmu katoliške cerkve. "
Veliko komentatorjev bi bilo hvaležno, če bi Rok to trditev pojasnil ... z veliko besedami.
Rokc5
Z veseljem, Začnimo najprej pri omenjenem dokumentu Ordinatio Sacerdotalis, ki ga je spisal papež sv. Janez Pavel II. (link v slovenskem jeziku je tukaj: https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2018-06/pismo-janeza-pavla-ii-ordinatio-sacerdotalis.html) V njem se papež sv. Janez Pavel II. sklicuje na Cerkveno tradicijo, Sveto pismo ter pomembne poprejšnje dokumente, tudi prejšnje papeže med drugim na pokoncilskega papeža sv. Pavla VI. Lahko samo en kratek citat iz 2. točke: ''Razlogi vključujejo: Kristusov zgled, zapisan v Svetem pismu: Kristus je izbral svoje apostole samo med možmi; stalno ravnanje Cerkve, ki je v izključni izbiri mož posnemala Kristusa; in živo cerkveno učiteljstvo, ki je vztrajno trdilo, da je izključevanje žena od duhovništva v soglasju z načrtom Boga za njegovo Cerkev. '' Pa še 3. točka: ''Sicer pa dejstvo, da Marija, Božja Mati in Mati Cerkve, ni prejela pravega poslanstva apostolov in tudi ne službenega duhovništva, z vso jasnostjo kaže, da ne-pripustitev žena k duhovniškemu posvečenju ne more pomeniti pomanjšanja njihovega dostojanstva in ne njihovega zapostavljanja, ampak zvesto upoštevanje odločitve, ki jo je treba pripisovati modrosti Gospodarja vesolja.'' In zaključek sv. Janeza Pavla II.: ''Da bi odstranil vsak dvom glede tako pomembne zadeve, ki se tiče same Božje ustanove Cerkve, v moči svoje službe, da potrjujem brate (prim. Lk 22,32), izjavljam, da Cerkev nima nikakršne oblasti, podeljevati duhovniško posvečenje ženam, in da se morajo vsi verniki Cerkve dokončno držati te odločitve.'' Potem imamo npr. še Katekizem katoliške cerkve, nekaj poudarkov iz tega dokumenta (navajam Katekizem iz l. 1993, potrjen s strani slovenske škofovske konference): Ključen je tale člen 1577: ''Veljavno prejme svete redove le krščen moški (lat. vir). Gospod Jezus je izbral može (viri), da je izoblikoval zbor dvanajstih apostolov, in apostoli so delali isto, ko so izbirali sodelavce, ki so jih nasledili v njihovi nalogi. Zbor škofov, s katerim so duhovniki zedinjeni v duhovništvu, do Kristusove vrnitve ponavzočuje in posedanja zbor dvanajsterih. Cerkev priznava, da jo ta izbira Gospoda samega obvezuje. Zato posvečenje (ordinatio) žensk ni mogoče.'' Je pa še nekaj predhodnih členov, ki osvetljujejo ozadje, npr. člen 1542: ''Pri posvečenju duhovnikov moli Cerkev: 'Gospod, presveti Oče, že v stari zavezi si kot naznanitev prihodnjih zakramentov postavil na čelo svojega ljudstva velike duhovnike, ki naj bi ga vodili, izbral pa si tudi druge može, ki si jih pridobil njihovi službi in so jim pomagali pri njihovi nalogi. Tako si priobčil sedemdesetim možem, polnim modrosti, duha, ki si ga bil dal Mojzesu, in dal si, da so Aronovi sinovi bili deležni posvečenja, ki ga je bil prejel njihov oče.'' Potem člen 1544: ''Vse predpodobe starozaveznega duhovništva najdejo svojo spolnitev v Jezusu Kristusu, »edinem sredniku med Bogom in ljudmi«. Na Melkizedeka, »duhovnika Boga Najvišjega« gleda krščansko izročilo kot na predpodobo duhovništva Jezusa Kristusa, edinega »velikega duhovnika po Melkizedekovem redu'' Potem člen 1545: ''Isto velja za eno samo Kristusovo duhovništvo: navzoče postaja po službenem duhovništvu, ne da bi se pri tem zmanjšala enkratnost Kristusovega duhovništva ….''
Andrej Muren
Problem posvečevanja žensk vidim v tem, da one ne bi bile zadovoljne s položajem kaplanke ali župnice. Pri priči bi hotele biti celo kardinalke in celo papežinje. In hitro bi začele opletati s kakšnimi ženskimi kvotami - tako kot v Evropi že hočejo imeti kvote v upravnih odborih podjetij. Pri tem pa že kvote v politike kažejo negativne rezultate.
Tisto bistveno, kar bi morali narediti v Katoliški cerkvi, je odprava celibata. Zaradi njega beži iz nje množica dobrih mož.
Freising
Z odpravo celibata bomo dobili papeški par. Kdo bo na Veliki petek nosil križ? On ali ona? Ga bo iz kavalirstva nosil on?
IgorP
Papež Frančišek:" Kako naj obsojam nekoga, ki nosi Boga v sebi?" Zamislite se malo nad vztrajnim negiranjem moderne družbe!
Igor Ferluga
Malo robato rečeno, ženske niso samo za kuhati duhovniku, pospravljati in čistiti za njim in po cerkvi. Feminizem gre pogosto v eno skrajnost, druga pa je, da ženskam ne priznavamo pameti, enakopravnosti in istega dostojanstva kot moškemu, vključujoč sposobnost duhovnega vodenja. A je to ravno duhovniško posvečenje, je diskutabilno. Ne izhaja pa iz Svetega pisma, da bi to nujno moralo biti tako ali drugače. Časi so drugi in škoda bi bilo zaradi nekih družbenih in ne verskih predstav iz Cerkve izgubiti ženske, ki ne želijo biti v podrejenem položaju moškemu.
Podobno nisem za pretirano rigoroznost in dvolično mižanje pred dejstvom, da med nami živijo osebe s homoseksualnimi nagnenji. Tudi med duhovniki so, po logiki stvari celo v nadpovprečnem deležu. Včasih se zdi, da iz borbe proti svojim lastnim nagnjenjem kleriškega stanu izhaja nesprejemanje takšnih oseb. Ki so ljudje, ne pošasti, tudi ustvarjeni po Božji podobi. Se pač v nečem razlikujejo od naravno smiselne usmeritve. Ni pa to zločin. Ne vidim, zakaj ne bi bili lahko integralni del Cerkve in in tudi v občestvu spoštovani ljudje.
MatevzSedej
Vsekakor je zelo res, s čemer sklene dr. Kavčič: o teh dveh temah preveč govorimo. Je pa res, da obeh dveh tem ne moremo vreči v isti koš, tako kot prav to počne prebujenostvo in kolikor ga je prodrlo v Cerkev. Poleg tega gre za zelo različni temi. Pri ženskem duhovništvu gre za vprašanje, ali Kristus preko razodetja daje podlago za kaj takšnega ali ne. Pri vprašanju o istospolnih pa se moramo najprej vprašati, kaj sploh je učenje Cerkve o istospolnih. Če gre za to, da je zakon med moškim in žensko nekaj drugega kot zveza med osebama istega spola, potem je to jasno, zlasti je to jasno z vidika družbene vloge ene in druge zveze. Podobno je s posvojitvijo otrok s strani istospolnih parov. Boleči temi za tiste (redke) istospolne osebe, ki si želijo biti del Cerkve pa sta drugi dve temi. Prva je, kako naj istospolna oseba svojo spolno usmerjenost uskladi z Božjo voljo, kam naj jo postavi v svojem življenju, v svoj odnos z Bogom. Naj bo to nekaj, česar naj se vse življenje sramuje, potiska, tlači? To vsekakor ne more biti pot. Tu teologija pač ni naredila svoje domače naloge in je ostala pri "osnovnošolski" označbi "neurejene" želje. Kako naj človek ljubi Boga, če mu je dal neurejeno nagnjenje? To je nalaganje bremena, ki ga ni moč prostovoljno nositi. Drugo ključno vprašanje za istospolne zveze pa je: če sem pripravljen iskreno ljubiti (v smislu karitas) v izključni, doživljenjski zvezi osebo istega spola, zakaj to ne more biti deležno blagoslova? Ali zgolj zato oz. zgolj takrat, ko postane del tega odnosa tudi eros in seksus? Mislim, da bo morala krščanska antropologija (poudarjam, tu ne govorim o raznih deviantnostih in vsakdanjem spreminjaju spola in spolnih usmeritev itd.) iskati vprašanje, kako naj v Bogu ovrednotimo takšno predanost do druge osebe istega spola. In tu teologija tudi ni naredila domače naloge.
Freising
Čestitam za odličen komentar!
MatevzSedej
Vsekakor je zelo res, s čemer sklene dr. Kavčič: o teh dveh temah preveč govorimo. Je pa res, da obeh dveh tem ne moremo vreči v isti koš, tako kot prav to počne prebujenostvo in kolikor ga je prodrlo v Cerkev. Poleg tega gre za zelo različni temi. Pri ženskem duhovništvu gre za vprašanje, ali Kristus preko razodetja daje podlago za kaj takšnega ali ne. Pri vprašanju o istospolnih pa se moramo najprej vprašati, kaj sploh je učenje Cerkve o istospolnih. Če gre za to, da je zakon med moškim in žensko nekaj drugega kot zveza med osebama istega spola, potem je to jasno, zlasti je to jasno z vidika družbene vloge ene in druge zveze. Podobno je s posvojitvijo otrok s strani istospolnih parov. Boleči temi za tiste (redke) istospolne osebe, ki si želijo biti del Cerkve pa sta drugi dve temi. Prva je, kako naj istospolna oseba svojo spolno usmerjenost uskladi z Božjo voljo, kam naj jo postavi v svojem življenju, v svoj odnos z Bogom. Naj bo to nekaj, česar naj se vse življenje sramuje, potiska, tlači? To vsekakor ne more biti pot. Tu teologija pač ni naredila svoje domače naloge in je ostala pri "osnovnošolski" označbi "neurejene" želje. Kako naj človek ljubi Boga, če mu je dal neurejeno nagnjenje? To je nalaganje bremena, ki ga ni moč prostovoljno nositi. Drugo ključno vprašanje za istospolne zveze pa je: če sem pripravljen iskreno ljubiti (v smislu karitas) v izključni, doživljenjski zvezi osebo istega spola, zakaj to ne more biti deležno blagoslova? Ali zgolj zato oz. zgolj takrat, ko postane del tega odnosa tudi eros in seksus? Mislim, da bo morala krščanska antropologija (poudarjam, tu ne govorim o raznih deviantnostih in vsakdanjem spreminjaju spola in spolnih usmeritev itd.) iskati vprašanje, kako naj v Bogu ovrednotimo takšno predanost do druge osebe istega spola. In tu teologija tudi ni naredila domače naloge.
baubau
Prav nič ne potrebujemo žensk in jihovega elementa v duhovniški službi! Popolnoma zadostuje že to, da ta močno prevladuje med vzgojitelji v vrtcih in učitelji v šolah. tudi v zdravstvu, med pravniki in v javni upravi nasploh. Kar naprej imamo opraviti z njimi- ne vem, kam so se izgubili moški...čas bi bil, da stopijo na plano.
Realist
Na švedskem imajo luterani škofinjo, ki je lezbika.
Kam to pelje, si lahko preberemo v svetem pismu.
Rokc5
Posvečenje žensk in tema o LGBTQ zadevah sta temi sekularnih medijev, ki sta v resnici brezpredmetni. Sporno je že to, da je prišlo do "pogovorov" o nečem o čemer sploh nima smisla debatirati, ker že vnaprej vemo jasen odgovor. Tu kardinal Parolin za silo popravlja nespametne poteze Frančiška. Posvečenje žensk je TEOLOŠKO NEMOGOČE! Pojasnilo najdemo v Tradiciji Katoliške cerkve, v Svetem pismu in v Katekizmu katoliške cerkve. Ne pozabimo tudi kakšen uničujoči učinek bi to imelo za ureditev odnosov s pravoslavci (kar je bolj pomembno od stalnega "zbliževanja" s protestanti kar venomer spodbuja Zahodni sekularni svet). Ordinatio Sacerdotalis je bil glede tega jasen.
fiLčrTjaK
Luterani niso podrejeni papežu.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.