Vedeževalci, ki po navadi zadenejo: Svet, kakršnega pri The Economistu napovedujejo za 2024

V reviji The Economist so, tako kot vsako leto, izvedli napoved za leto, ki je pred nami. Napovedi so razdelili na 13 področij: Evropo, Veliko Britanijo, Združene države Amerike, Latinsko Ameriko, Azijo, Kitajsko, Bližnji vzhod in Afriko, Mednarodno področje (International), trende, gospodarstvo, finance, znanost in tehnologijo ter kulturo.

Ponavadi so Economistove napovedi za prihodnje leto dokaj točne, med drugim so za lansko leto pravilno napovedali globalno rast BDP, rast kitajskega BDP in še kaj.

Zato si bomo pogledali nekaj glavnih napovedi, ki so jih pripravili v tej britanski reviji. Osredotočili se bomo predvsem na politično dogajanje, čeprav, kot že rečeno, Economist pokriva tudi druga področja (napovedujejo tudi, da bo leto 2024 postalo leto, ko bo umetna inteligenca oziroma t. i. AI še bolj krojila naš vsakdan).

2024 – leto volitev, a manj demokracije

V letu 2024 bodo volitve v več kot 70 državah, skupaj pa imajo te države 4,2 milijarde prebivalcev. Prvič se bo zgodilo, da to predstavlja več kot polovico svetovnega prebivalstva. To pa še ne pomeni kakšne zmage demokracije, prav nasprotno, ogromno teh volitev ne bo ne svobodnih ne pravilno izvedenih. V Belorusiji in Ruandi npr. o zmagovalcu ni dvoma, vprašanje je samo, kako blizu 100 odstotkom bo podporo prejel dosedanji predsednik. Tudi v Rusiji večjih dvomov o zmagi Vladimirja Putina ni.

Pomembne bodo tudi volitve v Indiji, Indoneziji in Bangladešu, v Evropi pa bodo najpomembnejše volitve v Veliki Britaniji, za katere The Economist napoveduje, da bo po 14 letih premora spet zavladala laburistična stranka pod vodstvom Keira Stermerja, ki bo dosegla večino.

Najbolj zanimive bodo seveda ameriške volitve, na katerih ima Donald Trump pomembno prednost in veliko možnost za izvolitev. Kljub vsemu še vedno napovedujejo zmago demokratskega kandidata. Za evroobmočje napovedujejo padec BDP v vsaj enem četrtletju prihodnjega leta.

2024 bo tudi leto, v katerem bo svoj vpliv v Evropski uniji skušal povečati Emmanuel Macron. Olimpijske igre bodo za kratek čas ustavile nesoglasja v polarizirani Franciji. Tudi v Evropski uniji bomo prihodnje leto šli na volitve. Prišlo bo do trka med centristi in populisti. Desne in nacionalistične stranke se bodo zelo dobro odrezale, a bo centristični pol kljub vsemu prevladal. Po napovedih Economista bo tudi tokrat največ sedežev dobila Evropska ljudska stranka oz. EPP.

Azija v 2024: od kitajskega BDP-ja, dogajanja na Tajvanu, do usode vojne v Ukrajini

Južna Amerika v 2024

V Južni Ameriki ne bo prišlo do libertarnega vala, vsaj ne v letu 2024, regija pa bo še vedno pod vplivom starih delitev na levo in desno. Kljub vsemu se levičarskim strankam v prihodnjem letu ne piše prav dobro. Med drugim so v Čilu, ki ga vodi levičarski populist Gabriel Boric, pred kratkim z 61 % glasov proti zavrnili predlog nove ustave, kolumbijski levičarski predsednik Gustavo Petro pa najverjetneje ne bo končal svojega mandata, ki sicer traja do leta 2026. Mehika bo dobila prvo predsednico, Claudio Sheinbaum, ki je na političnem spektru umeščena na levo.

Bližnji vzhod in konflikt v Gazi

The Economist napoveduje, da bodo posledice konflikta v Gazi zaznamovale tudi prihodnje leto. Velike težave zaradi te vojne bo imel Egipt, saj bo na svojih mejah imel dva aktivna konflikta, na eni strani v Gazi, na drugi v Sudanu, poleg tega pa obstaja še zamrznjen, a nedokončan konflikt v Libiji. Poleg tega mora Mednarodnemu denarnemu skladu Egipt vrniti še 29 milijard dolarjev dolga.

Prihodnje leto bo spremenilo življenje v Palestini, bolj kot kadarkoli po letu 2007, ko je Hamas v Gazi prevzel oblast. Kot predvideva The Economist, bodo o prihodnjem letu v Gazi odločali trije faktorji. Prvi je, kdaj bo Izrael končal z napadi. Kot sami napovedujejo, se bodo ustavili, ko bodo iz oblasti spravili Hamas. Izraelov cilj bo torej ubiti glavne akterje Hamasa, ki pa ima več deset tisoč vojakov in še več podpornikov. To lahko rezultira v dolgi, gverilski vojni, za prebivalce Gaze pa daljše obdobje nervoze in bega iz enklave.

Drugi faktor je, kaj se bo zgodilo po sami vojni. ZDA in Izrael bosta upala, da bodo države Bližnjega vzhoda pomagale z denarno pomočjo, s katero bi Gazo spravili nazaj na noge, v boljšem primeru pa vzpostavili tudi mednarodno peacekeeping misijo. V najboljšem primeru bi arabske države podprle Fatah, ki trenutno vodi Zahodni breg, da prevzame še Gazo. Tretji faktor pa je usoda samega Fataha, ki vodi Palestinsko narodno upravo. Slednjo želi 50 % Palestincev razpustiti, 80 % pa si želi, da vodja Fataha Mahmoud Abbas odstopi. To je bolj malo verjetno, saj sam nima resnega naslednika.

Optimističen scenarij bi tako bil, da bi Palestinska narodna uprava iz konflikta izšla močnejša, Izrael pa bi postal pripravljen na mirovne pogovore. A zaenkrat še ni razloga za optimizem.