Velika množica v Zagrebu praznovala življenje in zahtevala njegovo zakonsko zaščito. Zbrane nagovorila tudi Slovenka

POSLUŠAJ ČLANEK
V Zagrebu je včeraj potekal že sedmi Pohod za življenje oz. Hod za život, kot mu pravijo Hrvatje. 15.000-glava množica se je v sproščenem in veselem vzdušju sprehodila po središču Zagreba.

Organizatorji so letos izbrali slogan Življenje je zakon (Život je zakon), s čimer so po eni strani želeli sporočiti, da je življenje nekaj lepega, da je prizadevanje za njegovo zaščito nekaj naprednega, po drugi strani pa so izrazili tudi pričakovanje do oblasti, da bodo zakoni spisani tako, da bodo življenje varovali, kot to jasno določa tudi hrvaška ustava.

Pohod za življenje se je odvil tudi v času, ko hrvaško javnost razdvaja tragična zgodba Mirele Cavajde, ki nosi otroka z možganskim tumorjem. Pohoda se je udeležil tudi avtobus Slovencev, med govorniki na programu pa je bila tudi voditeljica slovenskega Pohoda za življenje Urša Cankar Soares.

15.000-glava množica je pohod začela na Trgu Hrvaške republike in se v veseli povorki z glasbo in petjem podala po ulicah Zagreba, preko osrednjega trga Bana Jelačića do parka Zrinjevac, kjer so ga zaključili z nagovori. Zbrala se je velika množica družin in posebej mladih, ki so prinesli jasno sporočilo: »Hodimo za pravno in vsako drugo zaščito nerojenega otroka, njegove matere, očeta in celotne družine.« Ter »Vsako življenje je pomembno.«


»Vsako človeško življenje je nedotakljivo«


Koordinatorka Pohoda za življenje, sicer visoko noseča Andreja Duvančić, je zbrane obvestila, da zbiranja ljudi ob znanstveni resnici, da se življenje začne ob spočetju, letos potekajo kar v enajstih hrvaških mestih. V svojem nagovoru je poudarila, da srce otroku začne biti že 18. dan po spočetju, pri dveh tednih ima prstni odtis, pri dvanajstih se že smeji in med splavom čuti bolečino.

»Vsak otrok, vsak človek na vseh stopnjah človekove rasti in razvoja ima vse življenje temeljno dostojanstvo in si zasluži spoštovanje in zaščito. Vsako človeško življenje je neprecenljivo! Naj bo majhna ali velika, zdrava ali bolna. Bolni otroci – nerojeni in rojeni – bolni ljudje imajo pravico do še večje skrbi in ljubezni.«

Poudarila je še pomen ljubezni tako do rojenih kot nerojenih otrok in podpore družine, lokalne skupnosti in države, v kateri imamo vsi odgovornost, da bodo zakoni ščitili najranljivejše in najšibkejše v naši družbi. »Postaviti je treba pravni okvir, ki bo temeljil na znanosti, ne na ideologiji.«


Vsaka minuta življenja moje hčerke je bila dar, danes živim v miru


Z izkušnjo diagnoze, ki je nezdružljiva z življenjem, se je pri svojem tretjem otroku, hčerki Riti, soočila mati štirih otrok, Tea Bekavec. Čeprav ji je bilo takrat težko, se ni odločila za splav in njena hči Rita je živela dobra dva meseca. Vsak dan njenega življenja je bil za družino dar, je povedala Bekavčeva. Ker so hčerki dali skrb in ljubezen, danes živi v miru. Obregnila se je ob zavračanje invalidnih otrok s strani družbe, ki sili v splav le-teh, in opozorila, da ženska lahko izbira in se odloča o svojem telesu, dokler ne posega v drugo telo – otroka.

Ginekolog Boris Ujević je opozoril, da je tudi sam bil nekoč star eno sekundo, pa en teden in en mesec in tako dalje. Poudaril je, da zanj ugovor vesti ni neka kaprica ali stvar lenobe in bežanja od odgovornosti, ampak premišljena in odgovorna odločitev.

Hrvaško razdvaja primer Mirele Cavajde, prek katere skušajo zagovorniki splava omejiti pravico do življenja na Hrvaškem


Na Hrvaškem ugovor vesti uveljavlja 60 odstotkov ginekologov in porodničarjev. Tudi sicer so razmere v naši južni sosedi bolj naklonjene zaščiti življenja, kar je pokazal tudi nedavni primer Mirele Cavajde. Ko so njenemu otroku v 26. tednu nosečnosti diagnosticirali možganski tumor, je želela narediti splav, a ni dobila dovoljenja etične komisije. So pa bili hrvaški zdravniki pripravljeni sprožiti porod in otroka oskrbeti po najboljših močeh. Nadaljevanje nosečnosti namreč prinaša tveganje, da bi se tumor po krvi razširil tudi na mater.

A Cavajda ni želela poroda, za splav pa je dobila pozitivno mnenje v Sloveniji. V četrtek je zato v Zagrebu potekal protest, kjer so na njenem primeru zahtevali sprostitev abortivne ureditve na Hrvaškem, zbirali so tudi denar za opravljanje posega v Sloveniji. Primer je močno razdelil hrvaško javnost.

Župan Zagreba Tomislav Tomašević je organizatorjem preklical dovoljenje za izobešanje zastav Pohoda za življenje na več deset javnih mestih v Zagrebu, kar je bila prej sicer normalna praksa in kar je normalna praksa za večje dogodke v Zagrebu. Tomašević je podal obrazložitev, da se s cilji Pohoda za življenje ne strinja.

Na Hrvaškem je splav dovoljen do 10. tedna nosečnosti, po tem pa samo v posebnih primerih, ki jih odobri komisija, v kolikor gre za posilstvo, incest ali je ogroženo življenje matere. Komisije na Hrvaškem običajno odločajo v korist življenja pogosteje kot v Sloveniji, kjer je zakonodaja sicer podobna. Opozicijski poslanci so prejšnji teden podali predlog spremembe, a je bila zavrnjena.


Foto: Peter Merše

Urša Cankar: Nočem, da Slovenija postane država abortusnega turizma


Zgodbe Mirele Cavajde se je dotaknila tudi Urša Cankar Soares, voditeljica slovenskega Pohoda za življenje, ki je v svojem nagovoru povedala, da si ne želi, da bi Slovenija postala država abortusnega turizma ter da bi morali zdravniki svoje znanje uporabiti za zdravljenje bolnih otrok, ne pa za jemanje življenja, ter da ne gre pri tem za nobeno dejanje sočutja. Udeležence v Zagrebu je povabila tudi na Pohod za življenje v Ljubljani, ki bo potekal 1. oktobra.

S Cankar-Soaresovo se je Pohoda za življenje udeležilo tudi za en avtobus udeležencev iz Slovenije, tako da je med hrvaškimi zastavami in transparenti korakalo tudi nekaj slovenskih. Bili so deležni tudi toplega sprejema s strani organizatorjev in udeležencev.



"Nepozabno. Bil sem presenečen nad vzdušjem, navdušuje me število mladih in si želim, da bi to vzdušje prenesli tudi v Slovenijo," je po dogodku povedal Jakob Praznik. "Gibanje za življenje ni omejeno na posamezne države, ampak je svetovno gibanje. Zato tudi ni presenečenje, da so nas Hrvatje sprejeli kot brate in sestre," k temu dodaja Nace Zupančič. "Takšni dogodki mi dajejo nov zagon v naših prizadevanjih," pa doda Larisa Demšar. Vsi trije so na Pohod za življenje v Zagreb prišli iz Slovenije.



Foto: Peter Merše

Željka Markić: Splav na podlagi diagnoze je evgenika, to je izvajal nacizem


Tudi v luči primera Cavajde je prva voditeljica Pohoda za življenje, Željka Markić, v izjavi za medije opozorila, da je bila družba, v kateri je bilo tvoje življenje odvisno od zdravja, družba nacizma, ki je izvajal evgeniko in komunizma ter izrazila izrecno nasprotovanje diskriminaciji otrok, tudi nerojenih, na podlagi njihove diagnoze.

Andreja Duvančić je povedala še, da si želijo takšne zakonske ureditve, ki bi ščitila tako življenje otroka Grge, ki ga nosi Mirela Cavajda, ter mu omogočila dostojno doživeti del življenja, ki je pred njim, ter hkrati zagotoviti vso potrebno psihološko, čustveno in materialno pomoč njegovi materi. »Želimo si pravni okvir, ki gradi kulturo življenja, ki krepi in ščiti ženske ter zagotavlja dostopnost resničnih informacij o razvoju nerojenega otroka in posledicah splava tako za otroka kot za mater!«



Mnogi prostovoljci in udeleženci Pohoda za življenje so namreč tisti, ki so doživeli tragično izkušnjo splava, zdaj pa so najbolj motivirani, da pomagajo drugim, da ne bi ponovili iste napake. »Mnoge ženske se obračajo na nas in nam sporočajo: Če bi vedela za kaj gre, ne bi splavila,« je še povedala Duvančićeva.

[su_custom_gallery source="media: 345398,345399,345402,345403,345404,345423,345405,345406,345408,345409,345418,345412,345411,345413,345417,345416,345415,345414,345410,345400,345419,345420,345421,345424,345425,345426" limit="83" link="lightbox" target="blank" width="180" height="210" title="never"]

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

delo, fizično, delavec
Delo
14. 9. 2024 ob 15:25