Velika množica v Zagrebu praznovala življenje in zahtevala njegovo zakonsko zaščito. Zbrane nagovorila tudi Slovenka
POSLUŠAJ ČLANEK
V Zagrebu je včeraj potekal že sedmi Pohod za življenje oz. Hod za život, kot mu pravijo Hrvatje. 15.000-glava množica se je v sproščenem in veselem vzdušju sprehodila po središču Zagreba.
Organizatorji so letos izbrali slogan Življenje je zakon (Život je zakon), s čimer so po eni strani želeli sporočiti, da je življenje nekaj lepega, da je prizadevanje za njegovo zaščito nekaj naprednega, po drugi strani pa so izrazili tudi pričakovanje do oblasti, da bodo zakoni spisani tako, da bodo življenje varovali, kot to jasno določa tudi hrvaška ustava.
Pohod za življenje se je odvil tudi v času, ko hrvaško javnost razdvaja tragična zgodba Mirele Cavajde, ki nosi otroka z možganskim tumorjem. Pohoda se je udeležil tudi avtobus Slovencev, med govorniki na programu pa je bila tudi voditeljica slovenskega Pohoda za življenje Urša Cankar Soares.
15.000-glava množica je pohod začela na Trgu Hrvaške republike in se v veseli povorki z glasbo in petjem podala po ulicah Zagreba, preko osrednjega trga Bana Jelačića do parka Zrinjevac, kjer so ga zaključili z nagovori. Zbrala se je velika množica družin in posebej mladih, ki so prinesli jasno sporočilo: »Hodimo za pravno in vsako drugo zaščito nerojenega otroka, njegove matere, očeta in celotne družine.« Ter »Vsako življenje je pomembno.«
Koordinatorka Pohoda za življenje, sicer visoko noseča Andreja Duvančić, je zbrane obvestila, da zbiranja ljudi ob znanstveni resnici, da se življenje začne ob spočetju, letos potekajo kar v enajstih hrvaških mestih. V svojem nagovoru je poudarila, da srce otroku začne biti že 18. dan po spočetju, pri dveh tednih ima prstni odtis, pri dvanajstih se že smeji in med splavom čuti bolečino.
»Vsak otrok, vsak človek na vseh stopnjah človekove rasti in razvoja ima vse življenje temeljno dostojanstvo in si zasluži spoštovanje in zaščito. Vsako človeško življenje je neprecenljivo! Naj bo majhna ali velika, zdrava ali bolna. Bolni otroci – nerojeni in rojeni – bolni ljudje imajo pravico do še večje skrbi in ljubezni.«
Poudarila je še pomen ljubezni tako do rojenih kot nerojenih otrok in podpore družine, lokalne skupnosti in države, v kateri imamo vsi odgovornost, da bodo zakoni ščitili najranljivejše in najšibkejše v naši družbi. »Postaviti je treba pravni okvir, ki bo temeljil na znanosti, ne na ideologiji.«
Z izkušnjo diagnoze, ki je nezdružljiva z življenjem, se je pri svojem tretjem otroku, hčerki Riti, soočila mati štirih otrok, Tea Bekavec. Čeprav ji je bilo takrat težko, se ni odločila za splav in njena hči Rita je živela dobra dva meseca. Vsak dan njenega življenja je bil za družino dar, je povedala Bekavčeva. Ker so hčerki dali skrb in ljubezen, danes živi v miru. Obregnila se je ob zavračanje invalidnih otrok s strani družbe, ki sili v splav le-teh, in opozorila, da ženska lahko izbira in se odloča o svojem telesu, dokler ne posega v drugo telo – otroka.
Ginekolog Boris Ujević je opozoril, da je tudi sam bil nekoč star eno sekundo, pa en teden in en mesec in tako dalje. Poudaril je, da zanj ugovor vesti ni neka kaprica ali stvar lenobe in bežanja od odgovornosti, ampak premišljena in odgovorna odločitev.
Na Hrvaškem ugovor vesti uveljavlja 60 odstotkov ginekologov in porodničarjev. Tudi sicer so razmere v naši južni sosedi bolj naklonjene zaščiti življenja, kar je pokazal tudi nedavni primer Mirele Cavajde. Ko so njenemu otroku v 26. tednu nosečnosti diagnosticirali možganski tumor, je želela narediti splav, a ni dobila dovoljenja etične komisije. So pa bili hrvaški zdravniki pripravljeni sprožiti porod in otroka oskrbeti po najboljših močeh. Nadaljevanje nosečnosti namreč prinaša tveganje, da bi se tumor po krvi razširil tudi na mater.
A Cavajda ni želela poroda, za splav pa je dobila pozitivno mnenje v Sloveniji. V četrtek je zato v Zagrebu potekal protest, kjer so na njenem primeru zahtevali sprostitev abortivne ureditve na Hrvaškem, zbirali so tudi denar za opravljanje posega v Sloveniji. Primer je močno razdelil hrvaško javnost.
Župan Zagreba Tomislav Tomašević je organizatorjem preklical dovoljenje za izobešanje zastav Pohoda za življenje na več deset javnih mestih v Zagrebu, kar je bila prej sicer normalna praksa in kar je normalna praksa za večje dogodke v Zagrebu. Tomašević je podal obrazložitev, da se s cilji Pohoda za življenje ne strinja.
Zgodbe Mirele Cavajde se je dotaknila tudi Urša Cankar Soares, voditeljica slovenskega Pohoda za življenje, ki je v svojem nagovoru povedala, da si ne želi, da bi Slovenija postala država abortusnega turizma ter da bi morali zdravniki svoje znanje uporabiti za zdravljenje bolnih otrok, ne pa za jemanje življenja, ter da ne gre pri tem za nobeno dejanje sočutja. Udeležence v Zagrebu je povabila tudi na Pohod za življenje v Ljubljani, ki bo potekal 1. oktobra.
S Cankar-Soaresovo se je Pohoda za življenje udeležilo tudi za en avtobus udeležencev iz Slovenije, tako da je med hrvaškimi zastavami in transparenti korakalo tudi nekaj slovenskih. Bili so deležni tudi toplega sprejema s strani organizatorjev in udeležencev.
"Nepozabno. Bil sem presenečen nad vzdušjem, navdušuje me število mladih in si želim, da bi to vzdušje prenesli tudi v Slovenijo," je po dogodku povedal Jakob Praznik. "Gibanje za življenje ni omejeno na posamezne države, ampak je svetovno gibanje. Zato tudi ni presenečenje, da so nas Hrvatje sprejeli kot brate in sestre," k temu dodaja Nace Zupančič. "Takšni dogodki mi dajejo nov zagon v naših prizadevanjih," pa doda Larisa Demšar. Vsi trije so na Pohod za življenje v Zagreb prišli iz Slovenije.
Tudi v luči primera Cavajde je prva voditeljica Pohoda za življenje, Željka Markić, v izjavi za medije opozorila, da je bila družba, v kateri je bilo tvoje življenje odvisno od zdravja, družba nacizma, ki je izvajal evgeniko in komunizma ter izrazila izrecno nasprotovanje diskriminaciji otrok, tudi nerojenih, na podlagi njihove diagnoze.
Andreja Duvančić je povedala še, da si želijo takšne zakonske ureditve, ki bi ščitila tako življenje otroka Grge, ki ga nosi Mirela Cavajda, ter mu omogočila dostojno doživeti del življenja, ki je pred njim, ter hkrati zagotoviti vso potrebno psihološko, čustveno in materialno pomoč njegovi materi. »Želimo si pravni okvir, ki gradi kulturo življenja, ki krepi in ščiti ženske ter zagotavlja dostopnost resničnih informacij o razvoju nerojenega otroka in posledicah splava tako za otroka kot za mater!«
Mnogi prostovoljci in udeleženci Pohoda za življenje so namreč tisti, ki so doživeli tragično izkušnjo splava, zdaj pa so najbolj motivirani, da pomagajo drugim, da ne bi ponovili iste napake. »Mnoge ženske se obračajo na nas in nam sporočajo: Če bi vedela za kaj gre, ne bi splavila,« je še povedala Duvančićeva.
[su_custom_gallery source="media: 345398,345399,345402,345403,345404,345423,345405,345406,345408,345409,345418,345412,345411,345413,345417,345416,345415,345414,345410,345400,345419,345420,345421,345424,345425,345426" limit="83" link="lightbox" target="blank" width="180" height="210" title="never"]
Organizatorji so letos izbrali slogan Življenje je zakon (Život je zakon), s čimer so po eni strani želeli sporočiti, da je življenje nekaj lepega, da je prizadevanje za njegovo zaščito nekaj naprednega, po drugi strani pa so izrazili tudi pričakovanje do oblasti, da bodo zakoni spisani tako, da bodo življenje varovali, kot to jasno določa tudi hrvaška ustava.
Pohod za življenje se je odvil tudi v času, ko hrvaško javnost razdvaja tragična zgodba Mirele Cavajde, ki nosi otroka z možganskim tumorjem. Pohoda se je udeležil tudi avtobus Slovencev, med govorniki na programu pa je bila tudi voditeljica slovenskega Pohoda za življenje Urša Cankar Soares.
15.000-glava množica je pohod začela na Trgu Hrvaške republike in se v veseli povorki z glasbo in petjem podala po ulicah Zagreba, preko osrednjega trga Bana Jelačića do parka Zrinjevac, kjer so ga zaključili z nagovori. Zbrala se je velika množica družin in posebej mladih, ki so prinesli jasno sporočilo: »Hodimo za pravno in vsako drugo zaščito nerojenega otroka, njegove matere, očeta in celotne družine.« Ter »Vsako življenje je pomembno.«
»Vsako človeško življenje je nedotakljivo«
Koordinatorka Pohoda za življenje, sicer visoko noseča Andreja Duvančić, je zbrane obvestila, da zbiranja ljudi ob znanstveni resnici, da se življenje začne ob spočetju, letos potekajo kar v enajstih hrvaških mestih. V svojem nagovoru je poudarila, da srce otroku začne biti že 18. dan po spočetju, pri dveh tednih ima prstni odtis, pri dvanajstih se že smeji in med splavom čuti bolečino.
»Vsak otrok, vsak človek na vseh stopnjah človekove rasti in razvoja ima vse življenje temeljno dostojanstvo in si zasluži spoštovanje in zaščito. Vsako človeško življenje je neprecenljivo! Naj bo majhna ali velika, zdrava ali bolna. Bolni otroci – nerojeni in rojeni – bolni ljudje imajo pravico do še večje skrbi in ljubezni.«
Poudarila je še pomen ljubezni tako do rojenih kot nerojenih otrok in podpore družine, lokalne skupnosti in države, v kateri imamo vsi odgovornost, da bodo zakoni ščitili najranljivejše in najšibkejše v naši družbi. »Postaviti je treba pravni okvir, ki bo temeljil na znanosti, ne na ideologiji.«
Vsaka minuta življenja moje hčerke je bila dar, danes živim v miru
Z izkušnjo diagnoze, ki je nezdružljiva z življenjem, se je pri svojem tretjem otroku, hčerki Riti, soočila mati štirih otrok, Tea Bekavec. Čeprav ji je bilo takrat težko, se ni odločila za splav in njena hči Rita je živela dobra dva meseca. Vsak dan njenega življenja je bil za družino dar, je povedala Bekavčeva. Ker so hčerki dali skrb in ljubezen, danes živi v miru. Obregnila se je ob zavračanje invalidnih otrok s strani družbe, ki sili v splav le-teh, in opozorila, da ženska lahko izbira in se odloča o svojem telesu, dokler ne posega v drugo telo – otroka.
Ginekolog Boris Ujević je opozoril, da je tudi sam bil nekoč star eno sekundo, pa en teden in en mesec in tako dalje. Poudaril je, da zanj ugovor vesti ni neka kaprica ali stvar lenobe in bežanja od odgovornosti, ampak premišljena in odgovorna odločitev.
Hrvaško razdvaja primer Mirele Cavajde, prek katere skušajo zagovorniki splava omejiti pravico do življenja na Hrvaškem
Na Hrvaškem ugovor vesti uveljavlja 60 odstotkov ginekologov in porodničarjev. Tudi sicer so razmere v naši južni sosedi bolj naklonjene zaščiti življenja, kar je pokazal tudi nedavni primer Mirele Cavajde. Ko so njenemu otroku v 26. tednu nosečnosti diagnosticirali možganski tumor, je želela narediti splav, a ni dobila dovoljenja etične komisije. So pa bili hrvaški zdravniki pripravljeni sprožiti porod in otroka oskrbeti po najboljših močeh. Nadaljevanje nosečnosti namreč prinaša tveganje, da bi se tumor po krvi razširil tudi na mater.
A Cavajda ni želela poroda, za splav pa je dobila pozitivno mnenje v Sloveniji. V četrtek je zato v Zagrebu potekal protest, kjer so na njenem primeru zahtevali sprostitev abortivne ureditve na Hrvaškem, zbirali so tudi denar za opravljanje posega v Sloveniji. Primer je močno razdelil hrvaško javnost.
Župan Zagreba Tomislav Tomašević je organizatorjem preklical dovoljenje za izobešanje zastav Pohoda za življenje na več deset javnih mestih v Zagrebu, kar je bila prej sicer normalna praksa in kar je normalna praksa za večje dogodke v Zagrebu. Tomašević je podal obrazložitev, da se s cilji Pohoda za življenje ne strinja.
Na Hrvaškem je splav dovoljen do 10. tedna nosečnosti, po tem pa samo v posebnih primerih, ki jih odobri komisija, v kolikor gre za posilstvo, incest ali je ogroženo življenje matere. Komisije na Hrvaškem običajno odločajo v korist življenja pogosteje kot v Sloveniji, kjer je zakonodaja sicer podobna. Opozicijski poslanci so prejšnji teden podali predlog spremembe, a je bila zavrnjena.
Urša Cankar: Nočem, da Slovenija postane država abortusnega turizma
Zgodbe Mirele Cavajde se je dotaknila tudi Urša Cankar Soares, voditeljica slovenskega Pohoda za življenje, ki je v svojem nagovoru povedala, da si ne želi, da bi Slovenija postala država abortusnega turizma ter da bi morali zdravniki svoje znanje uporabiti za zdravljenje bolnih otrok, ne pa za jemanje življenja, ter da ne gre pri tem za nobeno dejanje sočutja. Udeležence v Zagrebu je povabila tudi na Pohod za življenje v Ljubljani, ki bo potekal 1. oktobra.
S Cankar-Soaresovo se je Pohoda za življenje udeležilo tudi za en avtobus udeležencev iz Slovenije, tako da je med hrvaškimi zastavami in transparenti korakalo tudi nekaj slovenskih. Bili so deležni tudi toplega sprejema s strani organizatorjev in udeležencev.
"Nepozabno. Bil sem presenečen nad vzdušjem, navdušuje me število mladih in si želim, da bi to vzdušje prenesli tudi v Slovenijo," je po dogodku povedal Jakob Praznik. "Gibanje za življenje ni omejeno na posamezne države, ampak je svetovno gibanje. Zato tudi ni presenečenje, da so nas Hrvatje sprejeli kot brate in sestre," k temu dodaja Nace Zupančič. "Takšni dogodki mi dajejo nov zagon v naših prizadevanjih," pa doda Larisa Demšar. Vsi trije so na Pohod za življenje v Zagreb prišli iz Slovenije.
Željka Markić: Splav na podlagi diagnoze je evgenika, to je izvajal nacizem
Tudi v luči primera Cavajde je prva voditeljica Pohoda za življenje, Željka Markić, v izjavi za medije opozorila, da je bila družba, v kateri je bilo tvoje življenje odvisno od zdravja, družba nacizma, ki je izvajal evgeniko in komunizma ter izrazila izrecno nasprotovanje diskriminaciji otrok, tudi nerojenih, na podlagi njihove diagnoze.
Andreja Duvančić je povedala še, da si želijo takšne zakonske ureditve, ki bi ščitila tako življenje otroka Grge, ki ga nosi Mirela Cavajda, ter mu omogočila dostojno doživeti del življenja, ki je pred njim, ter hkrati zagotoviti vso potrebno psihološko, čustveno in materialno pomoč njegovi materi. »Želimo si pravni okvir, ki gradi kulturo življenja, ki krepi in ščiti ženske ter zagotavlja dostopnost resničnih informacij o razvoju nerojenega otroka in posledicah splava tako za otroka kot za mater!«
Mnogi prostovoljci in udeleženci Pohoda za življenje so namreč tisti, ki so doživeli tragično izkušnjo splava, zdaj pa so najbolj motivirani, da pomagajo drugim, da ne bi ponovili iste napake. »Mnoge ženske se obračajo na nas in nam sporočajo: Če bi vedela za kaj gre, ne bi splavila,« je še povedala Duvančićeva.
[su_custom_gallery source="media: 345398,345399,345402,345403,345404,345423,345405,345406,345408,345409,345418,345412,345411,345413,345417,345416,345415,345414,345410,345400,345419,345420,345421,345424,345425,345426" limit="83" link="lightbox" target="blank" width="180" height="210" title="never"]
Zadnje objave
Mar nam je
15. 9. 2024 ob 6:00
Razkrivamo blamažo novinarke MMC RTV Kaje Sajovic pri pisanju o Venezueli
15. 9. 2024 ob 0:37
Odkrili močno povezavo med zdravjem črevesa in možgani
14. 9. 2024 ob 19:15
Delo
14. 9. 2024 ob 15:25
Dr. Anton Olaj: »Varnost je ustavna kategorija, ki jo ima občan pravico zahtevati«
14. 9. 2024 ob 12:38
Do Kosijevega doma na Vogarju
14. 9. 2024 ob 9:00
Nomen est omen (Ime je znamenje, pomen)
14. 9. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Ekskluzivno za naročnike
Delo
14. 9. 2024 ob 15:25
Preberite: nova - 165. številka Domovine
11. 9. 2024 ob 6:10
Domovina 165: Vlada romsko problematiko zgolj opazuje
11. 9. 2024 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
SEP
15
Odmev poletja, koncert Vokalne skupine Karina z gosti
18:00 - 20:00
SEP
15
Koncert iz sklopa "Večeri v atriju": PRIFARSKI MUZIKANTI
19:00 - 21:00
SEP
18
Delavnica izdelovanja terarijev
18:00 - 19:30
SEP
20
Kam le čas beži - 70 let ansambla Štirje kovači
19:00 - 22:00
Video objave
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Izbor urednika
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Vroča polemika po Magnificovem koncertu
5. 9. 2024 ob 16:20
V katerih letih se najbolj postaramo?
30. 8. 2024 ob 21:15
19 komentarjev
Stajerska2021
Je sploh mogoče, da v obdobju prav vseh možnih informacij, ki so na spletu na voljo, govorimo o splavu?
Mar res v EU (ne govorim za ženske iz nerazvitih držav) ženske ne vedo za kontracepcijo in se pogovarjamo o splavu?
Res gremo v razvoju ne vseh področjih - nazaj!
Ljubljana
Če še kdo ni vedel, da je Hrvaška čisto druga država kot SLO. Vlado ima sicer slabšo , predvsem pa manj učinkovito kot je bila Janševa, zato pa so državljani NORMALNI. S tem je vse povedano ! Normalni. Niso mentalno pobebljeni, mislim na večino. 15.000 ljudi. v Ljubljani pa manj kot 1.000. zagreb sicer 4 krat večji...Jim je kdo nagajal, jim grozil ? Jim zapiral ulice ? Bi policija to dovolila ?????
Volilci SDS in NSI ter tudi Konkretno.Nhejate gledat RTv in POP TV, mislim na info program, če že morate kaj drugega gledat....
INFO program je zelo dober na Planet TV, določene oddaje na Novi 24...
Če pa hočete ODLIČNO SPREMNLJANJE svetovnih dogodkiv , pa glejte HTV !
Tudi hrvaško sceno dobro pokrivajo, poleg info pa imajo celo serijo odličnih oddaj, od legendarne Plodovi zemlje do intelitentnih potopisov Gorana Miliča, pa odličnih zgodovinskih oddaj, prenosov maš, ki so res slavje, odličen je TV kalendar vsak dan 20 do 7 h zjutraj...pa še in še...
Tako da boste ZLAHKA pozabili ksihte raznih "jebeno več nas je" na r t v...A kdo med vami lahko gleda eno starič ali berhant ali tisto tarčo, če so vam v obraz lagali in vas žalili z manipulacijami in 2 leti s programom ki nas je pahnil v v smer venezuele.... Jaz niti slučajno !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
ales
si pozabil "poturico" Roswito Pesek. Pri Starički vsaj veš kam spada. Peskova pa je UDBO agent.
AlojzZ
Lahko kdo organizira referendum o ukinitvi RTV prispevka? Ima kdo znanj, izkušnje?
Kaj pa vem
Rosvita Pesek je profesionalka, objavi marsikaj, kar si drugi ne upajo, zato g. Aleš zmerjanje z desne je povsem neprimerno, ga je preveč deležna že z leve. Se mi zdi, da ste vi enak skrajnež kot tisti na levi. Kajne, samo to kar jaz rečem je prav?!?
Sonatine
Ljubljana, drži. V zadnjem letu sem gledanje TV povsem opustila, občasno pogledam Planet TV, ki se vse bolj uveljavlja kot profesionalna tv s hrbtenico tam, kjer je to najpomembneje - v informativnem programu, ali pa pokukam na HTV. HTV ima resnično odličen program, večkrat nagrajevan v Evropi zadnjih 10, 25 let. TV Kalendar je po mojem mnenju ena najboljših oddaj, kar so jih kdaj ustvarili na katerikoli televiziji. Zaradi nje otrokom zgodovina ni več zoprna. Tu je še zgodovina na duhovit način s strani Roberta Knjaza in prijateljev, informativni program je na profesionalnem nivoju, ki mu ga lahko zavidajo največje medijske hiše po svetu, Goran Milić, 8ntelektualec in človek, ki tekoče govori osem svetovnih jezikov, pa je itak posebnost in užitek zase. Da ne govorim o čudovitem dokumentarnem programu z ogromno vrhunske lastne produkcije (npr. odmevna doku serija o NDH), ki se krepi in iz leta v leto napreduje. O takšni TV lahko v Sloveniji zgolj sanjamo. Naša javna beznica in njihova nacionalna tv sta kot dan in noč. Samo še britanski ITN4 se mi je zdel tako dober, kot HTV 1 in 2, pa še ta ne. Tes kvalitetno javno tv imajo - najbolj pa bode v oči, da je javna, in vendar izjemno gledljiva. Glede splava in hrvaške nosečnice. Dilema, ki jo odpirajo naše ultralevičarke, predvsem Barbara, se mi zdi v navedenem primeru vsiljena. Če je ljubeča mati, bo otroka ljubila in njegovala po rojstvu kakršen je. To, da ima tumor, ne bo pomeni več nege, ker dojenčki irak pomenijo 24 ur neprestane skrbi in neprespanih noči. Ne vem, zakaj se ji zdi otroka potrebno ubiti pod pretvezo, da bo itak umrl? Menim, da je ženska iskala medijsko pozornost in jo našla pri slovenskih levičarjih. Jaz sem izrazito proti splavu. To ne pomeni, da podpiram prepoved splava. S stisnjenimi zobni jo podpiram, ker bi alternativa lahko pomenila hujše posledice. Bi pa v Sloveniji sočasno bilo potrebno omogočiti zaščto zdravnikom in sestram, ki uveljavljajo ugovor vesti, in splav, če zanj ni medicinskih razlogov, popolnoma prepovedati po prvem preizkusu. Problem je neodgovornost mladih žensk pri spolni zaščiti, in ker umor živega bitja pojmujejo kot del njihove pravice, da počno z lastnim telesom, kar jih je volja (odločanje o smrti nekoga pa ni in ne more biti čkovekova pravica!) se splava poslužujejo tako rekoč rekreativno. Milo jokcajo, če vidijo, da je kdo obrcal brejo mačko ali zadušil/utooil puhaste mačje ali oasje skotenčke in proti takemu početju vlasno protestirajo, hkrati pa se jim zdi čisto normalno, da človeško živeče bitje v maternici športno in rekreativno pobijejo. Je človeški zarodek/mladič torej manj vreden od mačjega ali pasjega? Dekleta, ne nabijajte. Če bi sto tisoč mladih iz Hrvaške prişlo na skivenski pohod za življenje, bi jim vstop v drźavo prepovedali, v to sem prepričana. Kot so ga prepovedali Thompsonu, čliveku, ki piše versje in domoljubbe pesmi tipa "Neću izdat ja Boga nikada. " Dejstva govore. In govorijo glasno.
NatalijaL
Ma dajte no, kakšen udbo agent. Rosvita je zelo dobra novinarka, profesionalka! Še tako pusto in nezanimivo temo naredi zanimivo!
Markec
Sedaj, po volitvah, bo svoboda za vse! Tega se najbolj veselijo nemočni in še nerojeni otroci.
Med njimi je gotovo veliko potencialnih volilcev tudi levih strank. Samo dovolti jim moramo, da dočakajo polnoletnost.
Sonatine
Poglejte si to mladost na slikah. Resnično sem ganjena. To je Hrvaška. Kaj pa počnemo mi v Sloveniji? Tudi naši škofje bi se lahko malo vprašali, kako uresničujejo svoje poslanstvo.
Zamislite se, kako uresničujemo svojo versko svobodo v Sloveniji. Kajti kristjan, katolik, ni zamejen z eno državo, naša Cerkev je vesoljna, mi smo vsi Občestvo in se ne delimo po političnih mejah. Če bi se kdorkoli iz Hrvaške udeležil podobnega pohoda v Sloveniji, bi bil pravi pogrom in medijsko besnilo. Je to opevana verska svoboda v Sloveniji? Ko ne smeš delovati kot Občestvo, ki ga nacionalne meje ne obvezujejo, ker je naša vera transnacionalna?
Zamislimo se, kje smo po verski in drugih svobodah mi in kje je Hrvaška.
irena
Saj so se hrvaški bratje in sestre udeležili pohoda v Ljubljani. Mediji so vse skupaj zamolčali.
BARBARA RAKUN
A zato je vsa mladina odšla iz Hrvaške?
Kaj pa vem
Menim, da je prav,da se deluje predvsem preventivno, da se ozavešča. Ne strinjam se s tistimi, ki bi uvedli prepovedi, temu sledijo mazaški splavi, kaznovanje, skratka represija. Predvsem se mi zdi pomembno, da je otrok dar in ne pravica neke odrasle osebe. Primer te hrvaške nosečnice je zares tragičen, medicina ji je pomagala samo toliko, da je že pred rojstvom zvedela kako zelo bolnega otroka ima, ki najbrž čuti tudi hude bolečine. Ne vem kaj bi storila na njenem mestu, najbrž bi želela kljub vsem ugovorom vesti, otroku skrajšati trpljenje. Ko bi medicina ne napredovala tako kot je, bi se ta otrok pač rodil in verjetno kmalu umrl. Medicina je v tem primeru povzročila le dodatno trpljenje, pomagati pa ne more. Tudi pri preventivi smo zelo hitro na tankem ledu. Tudi med posvojitvijo in nadomestnim materinstvom ni zelo dolg korak. Obstajajo ženske, ki si otrok v resnici ne želijo, kaj naj storimo z njimi? Jih naj obsojamo? Te pravice nimamo! Naj pa dodam, da tudi one nimajo pravice ostalim vsiljevati splav, tukaj pa moramo biti odločni.
NatalijaL
Zelo dobro napisano! Se strinjam. Ta uboga ženska se je znašla v nezavidljivem položaju. Kaj naj stori? Če otroka ubijejo z injekcijo, ga bo morala vseeno roditi - mrtvega. S tem ne bo rešena, tega ubogega otroka bo imela stalno pred očmi, vest jo bo preganjala, žalostna bo, da je otroka izgubila, saj si ga je želela. Po drugi strani, če otroka rodi živega, ga s tem obsodi na hudo trpljenje in človeka nevredno življenje. Tisti, ki so jim umrli svojci, ki so imeli maligni tumor na možganih, vedo o čem govorim. Kaj je zdaj prav? Jo ima kdo pravico obsojati?
BARBARA RAKUN
Se pridružujem mnenjema Natalije in Kaj pa vem, popolnoma. Mogoče bi domovina.je odgovorila na tole https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-slovenski-vojski-cestital-s-posnetkom-svojega-obiska-pri-tuji-vojski.html Nikoli se ta medij ali ali iskreni.net ne obregnejo, kako se Nsi vpleta v tujo vojno, kako se Tonin hvali v medijih, kako bo oborožil vojsko, kako je pod njegovim mandatom vojska zacvetela. Super, mene ne more naplahtati. Zagotovo ne vzgajam sina, da bo odšel služit vojsko in umrl nekje v tujini.
Kaj pa vem
G. Barbara, vojna v Ukrajini je pred našimi vrati, samo ena država je vmes in še ta je članica EU, to pomeni da pravzaprav mejimo z državo, kjer se odvija vojna. Z rožicami (po Hribarjevi) napadalca ni mogoče odgnati, seveda se lahko odzovemo tudi po vaše in dovolimo, da se po naši dnevni sobi sprehaja kdor se hoče. Tisto pravljico o murnčku najbrž poznate.
ales
Slike napredne mladine iz Zagreba na katerih se vidi veselje in optimizem ter slike kolesarjev iz Ljubljane polne skrajno zafrustriranih nazadnjaških obrazov. Razlika je očitna.
Bog ni in ne bo zapustil svojih otrok. Ni pa nam obljubil raja na zemlji. Od nas pričakuje stalen in brezkompromisen boj proti zlu, pomoč pri nošenju težkega križa.
Kraševka
Ales, lepo ste povedali, Bog od nas zahteva, tudi to, da damo "križ na ramo". Sicer pa so že stari ljudje vedeli povedati: "Če se križa otepaš, ta potem postane vsak dan težji"!
Ljubljana
Zal ni razlika le med temi v Zg in petkovo drhaljo. Razlika tudi med slo in htv katolicani. In med SKOFI !
AlojzZ
Se strinjam. Torej moramo mi biti bolj aktivni.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.