Venezuelska opozicija poziva h globalnim protestom v podporo resnici

Po spornih volitvah v Venezueli se na vodstvo te države vrstijo pritiski – tako domači kot mednarodni. Lahko kaj dosežejo? 

Večina sveta se očitno vse bolj strinja, da je avtoritarni socialistični režim v Venezueli ob zadnjih volitvah prejšnji teden zagrešil množično volilno goljufijo. Vendar pa ni jasno, ali lahko to soglasje dejansko zruši režim. 

Venezuelska opozicija pravi, da lahko zdaj Venezuelcem in mednarodni skupnosti pokaže, da je njen kandidat Edmundo González v resnici premagal aktualnega predsednika Nicolása Madura  z milijoni glasov in dobil najmanj 66 %. Režimska volilna oblast medtem še vedno noče transparentno objaviti uradnih rezultatov. 

Tudi večina verodostojnih mednarodnih organizacij za opazovanje volitev, kot je Carter Center v Atlanti, je doslej zavračala Madurove trditve o zmagi. 

Toda če je tako, zakaj rezultat volitev, s katerim se zdaj mnogi strinjajo, ni povzročil demokratičnega cilja odstranitve Madura in njegovega režima z oblasti? Odgovor je isti, odkar je Maduro pred 11 leti prevzel oblast: venezuelska vojska. 

"Trenutno v njem ne vidim nobenih razpok," pravi Brian Fonseca, latinskoameriški vojaški strokovnjak na inštitutu Gordon za javno politiko FIU. Fonseca pravi, da bo režim ostal na mestu, dokler v tako imenovani zvestobi venezuelskih oboroženih sil Maduru ne pride do razpok. To še posebej velja, ker se tako kot Maduro obrambni minister general Vladimir Padrino López soočata z obtožbami trgovine z mamili v ZDA – in se bojita, da bosta šla v zapor, če režim pade. 

Drugi dejavniki, zaradi katerih je venezuelska vojska ob strani režima, sta dejstvo, da je Maduro mnoge njene voditelje postavil na čelo donosnih vladnih ministrstev, kot sta nafta in energetika – Venezuela ima še vedno največje zaloge surove nafte na svetu – in da zavezniki, kot sta Kuba in Rusija, posojajo svoje obveščevalne službe, da Maduru pomagajo odkriti znake izdaje. 

Fonseca špekulira, da bi Padrinova podpora Maduru lahko padla, če bi bila vojska prisiljena brutalizirati navadne Venezuelce, medtem ko protesti proti volilnim goljufijam, naraščajo, scenarij, ki bi lahko zlomil vojaški častniški korpus. "Vedno obstaja nenaklonjenost namestitvi vojske na ulice za boj proti civilistom," poudarja Fonseca. "Zato menim, da bi Padrino López žrtvoval Madura, če bi to pomenilo obdržati vojaško institucijo." 

Ameriške ponudbe amnestije 

Sedaj se pojavljajo poročila, da si ZDA prizadevajo, da bi Madura potisnile z oblasti s ponudbo amnestije. Po poročanju Wall Street Journala je Washington razpravljal o pomilostitvah za Madura in vodilne poročnike, ki se soočajo z obtožbami na ministrstvu za pravosodje ZDA. 

Trije ljudje, ki so seznanjeni z zadevo, so za WSJ povedali, da je Bidnova administracija "dala vse na mizo", da bi prepričala Madura, naj odide, preden se njegov mandat izteče januarja. Ustrezno je omeniti, da so ZDA leta 2020 razpisale nagrado v višini 15 milijonov dolarjev za informacije, ki bi vodile do aretacije Madura. Venezuelski voditelj je bil obtožen zarote s svojimi zavezniki, da bi ZDA preplavili s kokainom. 

Po navedbah virov so pogovori doslej potekali virtualno med Jorgejem Rodríguezom, predsednikom venezuelskega kongresa in Madurovim zaupnikom, ter Danielom P. Eriksonom, ki je v Svetu za nacionalno varnost Bele hiše odgovoren za ameriško politiko do Venezuele. Uradniki so tudi razkrili, da to ne bo prisililo zahodnih naftnih družb, da zapustijo Venezuelo. 

Vendar pa je primerno omeniti, da to ni prvič, da so ZDA sledile takšni pobudi za odstavitev Madura. Washington je med tajnimi pogovori v Dohi lani Maduru ponudil amnestijo. Vendar je venezuelski predsednik zavrnil razpravo o takšnih dogovorih, ki bi pomenili, da mora zapustiti položaj. 

V preteklosti je Maduro sicer dejal, da je odprt za pogovore, dokler ga Washington spoštuje. Po poročanju WSJ pa so v poskuse rešitve vpletene tudi tri najbolj naseljene južnoameriške države, Brazilija, Mehika in Kolumbija. 

Venezuelska opozicija poziva k globalnemu protestu 

Venezuelska opozicijska koalicija je sedaj pozvala k protestom po vsem svetu 17. avgusta v podporo svoji trditvi, da je na predsedniških volitvah zmagala. 

Vodja opozicije María Corina Machado je na družbenih omrežjih objavila videoposnetek, v katerem je rekla, da bi morali Venezuelci v soboto, 17. avgusta, "stopiti na ulice" po vsem svetu in podpreti trditev svoje stranke o zmagi. 

Este mensaje es para ti, que no te reconoces en la Venezuela de hoy, que estás cansado de tener a tu familia separada, que votaste y quieres que se respete lo que decidiste el 28 de julio.

Nos vemos el próximo sábado 17 en la Gran Protesta Mundial por la VERDAD.

Actívate en… pic.twitter.com/hEIPsPxe2x

— María Corina Machado (@MariaCorinaYA) August 11, 2024

"Vzklikajmo skupaj, naj svet podpre našo zmago ter prizna resnico in ljudsko suverenost," je dejala v nedeljo."To sporočilo je namenjeno vam, ki se ne prepoznate v današnji Venezueli, ki ste utrujeni od tega da se ločuje vaše družine, ki ste volili in želite, da se spoštuje tisto, kar ste se odločili 28. julija. Se vidimo naslednjo soboto, 17., na velikem svetovnem protestu za RESNICO,« je zapisala. 

González, ki je Machadovo zamenjal kot opozicijski kandidat, potem ko so njej prepovedali kandidirati, je prav tako pozval k nacionalnim in svetovnim protestom v podporo "resnici". Oba voditelja se od prejšnjega tedna skrivata, Maduro pa jima grozi, da ju bo zaprl. "Branenje resnice ni zločin. Zločin je neupoštevanje ljudske volje, izražene 28. julija. Nadaljujmo skupaj, branimo resnico in ljudsko voljo," je  Gonzalez dejal na X. 

Defender la verdad no es un delito. Delito es no acatar la voluntad popular expresada el 28 de julio.

Sigamos juntos, defendiendo la verdad y la voluntad popular. pic.twitter.com/YIq3BfIDaX

— Edmundo González (@EdmundoGU) August 10, 2024