Vlada bi zagotavljala dostojno staranje, a brez spodbujanja »konservativne politike rodnosti ter tradicionalnih vrednot očetovstva in materinstva«

Leta 2022 je Slovenija zabeležila drugo najmanjše število rojenih otrok. Prvič po letu 2004 je bilo pri nas rojenih manj kot 18.000 otrok, manj kot lani pa jih je bilo le še leta 2003, ki velja za najmanjšo generacijo v zgodovini Slovenije. A letošnji trendi kažejo, da utegne biti leta 2023 rojenih še manj otrok kot leta 2003.

Kljub temu pa je vlada Roberta Goloba kot enega prvih svojih ukrepov izvedla ukinitev Demografskega urada, katerega naloga je bila usklajevanje ukrepov vlade, da bi bila politika države bolj naklonjena reševanju demografskega problema. Iz odgovora vlade na poslansko pobudo Anje Bah Žibert, da bi Demografski urad znova odprli, pa je jasno razvidno, da se vlada z demografijo ne namerava rasno ukvarjati ter da jo bolj zanima skrb za dostojno staranje.

A tudi dostojnega staranja brez podmladka, ki zanj poskrbi, ne more biti. Številke pa so neizprosne.

Januarja 2023 sta se rodila 102 otroka manj kot leto pred tem, kar je kar 7 % zmanjšanje, medtem ko se je število umrlih glede na isti mesec lanskega leta povečalo za 2 %. Letošnjega januarja se je rodilo 1.359 otrok, umrlo pa 2.166 prebivalcev. Umrlih je tako za skoraj dve tretjini več kot novorojenih. Prav zaradi teh številk je po mnenju poslanke SDS ponovna ustanovitev demografskega urada še kako smiselna in potrebna.

A vlada se z mnenjem Bah Žibertove ne strinja. V odgovoru na poslansko pobudo poudarjajo, da podatki, temelječi zgolj na enem mesecu, stanja ne prikazujejo verodostojno, zato iz njih ne morejo sklepati enakih zaključkov.

Generacije skoraj pol manjše kot pred 40 leti

A čeprav so januarski podatki resnično dramatični, tudi širša slika ne kaže nič kaj rožnatega stanja. Tudi podatki za letošnji februar so boljši zgolj od lanskega februarja, celotno lansko leto pa je bilo po številu rojstev drugo najslabše v zgodovini Slovenije. V celotnem lanskem letu se je rodilo 17.386 otrok, kar je malenkost več od zgodovinsko najslabšega leta 2003, ko jih je bilo rojenih le 17.321.

 

Za primerjavo, še v letu 2021 je bilo rojenih 18.984, torej približno 1.600 več kot lani, pri čemer je število rojstev že vse od leta 2010, ko se je rodilo 22.343 otrok, v upadu, padanje rojstev pa, s sedemletno prekinitvijo med letoma 2004 in 2010, beležimo že vse od osemdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat se je rodilo približno 30.000 otrok na generacijo. V primerjavi s tistim časom je tako generacija 2022 skoraj pol manjša.

Bolj kot demografija vlado zanima dostojno staranje, tega pa brez podmladka ne more biti

Vlada se sicer strinja, da je potrebno izzivom, ki jih prinaša staranje prebivalstva, posvetiti več pozornosti, čemur naj bi bilo namenjeno Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki mora najprej poskrbeti za dostojno staranje in starost, omogočiti mladim, da se osamosvojijo, in oblikovanje socialnih politik s človekom v ospredju.

V nadaljevanju vlada pojasni, da omogočanje dostojne starosti pomeni predvsem »oblikovanje pravičnega, solidarnega in kakovostnega sistema dolgotrajne oskrbe, ki bo omogočal vsem ljudem, ki to potrebujejo, predvsem pa starejšim, da ostanejo v svojem domačem okolju, brez strahu, da bi bili brez oskrbe, ki jo v tem obdobju potrebujejo. Pomeni tudi, da starejšim omogočimo, da so slišani, poskrbimo za njihove človekove pravice, odpravljamo osamljenost in jih aktivno vključimo v družbo.«

A pravična in kakovostna dolgotrajna oskrba je mogoča samo pod pogojem, da imamo v družbi tudi zadostno število delovno aktivnih, saj naš pokojninski sistem temelji na vplačilih trenutno delovno aktivnih, ki omogočajo izplačila pokojnin trenutnim upokojencem. Če so generacije upokojencev bistveno večje od generacij delovno aktivnih ljudi, se sistem podre.

Delovno aktivni pa so vedno najprej mladi. Čeprav se zdi problem oddaljen, je že iz današnjih podatkov jasno, da ko se bo čez približno 25 let upokojevala generacija 1979, ki je štela 30.604 novorojencev, bo na trg dela vstopala generacija 2022, ki šteje skoraj pol manj ljudi že na samem začetku.

Prav z vidika dolgotrajne oskrbe in kakovostnega staranja je nujno na dolgi rok dvigniti število rojstev, in to čim prej, saj se problem še dodatno poglablja. Rojevajo namreč samo ženske v rodni dobi, teh pa je danes bistveno manj kot pred tridesetimi leti, saj so generacije, ki so danes v rodni dobi, že manjše. Konkretno, za približno tretjino glede na generacije, ki rodno dobo zapuščajo. Generacije, rojene po letu 1991, so bile večinoma manjše od 20.000.

A vlada Roberta Goloba je kot eno prvih svoj dejanj ukinila urad za demografijo z obrazložitvijo, da urada, »ki ga je vlada Janeza Janše ustanovila za spodbujanje konservativne politike rodnosti ter tradicionalnih vrednot očetovstva in materinstva, ne potrebujemo«.

Socialna politika namesto demografske

Področje demografije pod aktualno vlado v celoti spada pod okrilje ministrstev iz kvote stranke Levica, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je Luka Mesec, minister za solidarno prihodnost pa Simon Maljevac, prav tako iz Levice.

Prav Levica pa je družinski politiki najbolj nenaklonjena. Že v svojem predvolilnem programu so se jasno opredelili proti »konservativni logiki, usmerjeni v povečanje natalitete« in ločevanju družinske in socialne politike.

Prav za slednje pa si je prizadeval Meščev predhodnik na ministrskem položaju, Janez Cigler Kralj. Socialna politika je namreč namenjena korektivu najrevnejših, medtem ko mora družinska politika k večjemu številu otrok vzpodbujati celotno družbo, tudi višje družbene sloje, ki se jim zaradi odločitve za otroka ne bi smel družbeni standard bistveno poslabšati.

Za imeti otroke mora ženska biti na varnem v vseh pogledih

Za dvig rodnosti pa različni strokovnjaki opozarjajo tudi na druge vidike – odločitev za otroke je možna, ko ima ženska varnost, tako, kar se tiče odnosov, kot socialno in ekonomsko, kar pa omogočajo trdne družine. Razkroj družine in družinskih vrednot je eden ključnih razlogov za zmanjšanje rodnosti, ne le pri nas, ampak po vsem svetu, opozarja dr. Matjaž Gams. Če želimo imeti več otrok, moramo ženskam omogočiti, da jih lahko imajo, saj je za velik del žensk danes biti preskrbljen in imeti več otrok skoraj nepredstavljivo.

Vloga očetovstva in materinstva pa je bila prav pod aktualno vlado dodatno degradirana s spremembo družinskega zakonika, ki briše spolne vloge v družini s tem, ko tudi istospolna partnerstva na simbolni ravni izenačuje z družinami.

Matere vse starejše

Dodaten problem slovenske rodnosti je tudi to, da so porodnice pri nas vse starejše. Povprečna starost porodnice pri prvem porodu je leta 2021 znašala 29,6 let, povprečna starost vseh porodnic pa 31,1 let. Ženske, ki pozno začnejo s starševstvom, pa imajo običajno manj otrok, saj se jim rodna doba že izteka, z večjo starostjo pa se pojavi tudi večje tveganje za neplodnost.

Tudi starost porodnic pa v Sloveniji narašča že vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bila povprečna starost porodnic na prvem porodu najnižja in je znašala približno 23 let. V času osamosvojitve je znašala 24 let, na prelomu tisočletja pa že 26 let in pol. Vse od takrat pa je v porastu.

Vlada sicer napoveduje, da bo s trajnostno in solidarno stanovanjsko politiko omogočila mladim ustanovitev družine, saj je stanovanjsko vprašanje eden ključnih problemov pri ustvarjanju družine. Napovedujejo pa še progresivne socialne politike in odpravljanje prekarnosti.

Svet za družino in otroke brez družinskih organizacij

Svojo usmeritev pa je vlada pokazala tudi z nedavno novo sestavo Sveta za otroke in družino, ki je posvetovalno telo vlade na tem področju. Iz prejšnjega sklica sta denimo izpadli Družinska pobuda - Društvo za družini naklonjeno družbo ter Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije. Na seznamu tako ne najdemo niti ene nevladne organizacije, ki bi se ukvarjala z vprašanjem družine in demografije, je pa notri denimo predstavnik Mirovnega inštituta, in sicer kot predstavnik strokovnih ustanov, torej skupaj s predstavniki fakultet.