Vlada in opozicija mnenja, da gredo skupaj v isto smer pri predlogih za popoplavno obnovo. Kje se razlikujejo?

Predsednik vlade Golob je povedal, da je ta sestanek pokazatelj tega, da tudi politiki znajo biti, ko je to treba, enotni. »Želim si, da bi ta narodna enotnost trajala čim dlje in bi ta obnova, ki zdaj sledi, dejansko dala zgled tudi prihodnjim generacijam, kako skupaj delati za dobro ljudi,« je še dodal.

Janez Janša je po sestanku povedal, da verjame, da gredo v isto smer, v katero je krenila vlada z dvojnim pristopom – da se najprej sprejmejo interventni, nujni ukrepi, kasneje pa še poseben zakon za obnovo.

Okrepiti je potrebno vse ekipe, od Družbe za razvoj infrastrukture (DRI) do gradbenih ekip, da se rečne struge znova uredijo in da se stvari postavijo na svoje mesto pred jesenskim deževjem, sicer bomo priča novim poplavam, je poudaril Jernej Vrtovec, ki je predstavljal NSi.

Današnji sestanek je pokazatelj, da znajo biti tudi politiki enotni, ko je to potrebno

Predsednik vlade Golob je povedal, da je ta sestanek pokazatelj tega, da tudi politiki znajo biti enotni, ko je to treba. »Želim si, da bi ta narodna enotnost trajala čim dlje in bi ta obnova, ki zdaj sledi, dejansko dala zgled tudi prihodnjim generacijam, kako skupaj delati za dobro ljudi,« je še dodal.

Udeleženci sestanka so si predvsem izmenjali poglede glede nabora ukrepov. Predsednica SD Tanja Fajon je povedala, da gredo predlogi tako opozicije kot koalicije v isto smer. Na sestanku smo slišali tudi nekaj novih idej, nekaj jih je predstavila Fajonova. Eden izmed novih predlogov je ukrep solidarnostnih sobot, po katerem bi podjetja, ki bi se zato odločila, delala vsako drugo soboto v mesecu, ves dobiček iz tega dne pa bi namenila v sklad za obnovo. Dobrodelno naj bi bil obarvan tudi letošnji Blejski strateški forum, tam zbrana sredstva bodo namreč namenili za obnovo poplavne škode. Za prihodnji teden je napovedan tudi dodaten sestanek z bankami in zavarovalničarji, je še dodala Fajonova.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je povedal še, da bodo v poslanski skupini Gibanja Svoboda pripravili še dodatne ukrepe, med drugim tudi izdajo državnih obveznic, prek katerih bi radi dosegli preusmeritev sredstev državljanov z bank v solidarnostni sklad.

Vlada je sicer o ukrepih, s katerimi bi popravili škodo, povzročeno s poplavami, razpravljala včeraj. O tem smo na Domovini že pisali v članku Kako k sanaciji posledic katastrofalnih poplav pristopa vlada in kako bi to storili v opoziciji. Kasneje naj bi bil pripravljen še drugi zakon, t. i. zakon o obnovi, ki bo zajemal sistemske ukrepe, usmerjene v dolgoročne sanacijske ukrepe in dolgoročno preprečevanje podobnih nesreč.

Janša opozoril na možnost črpanja dodatnih evropskih sredstev

Na kasnejši novinarski konferenci je o vladnih predlogih govoril tudi predsednik SDS, Janez Janša. Lastne predloge je SDS, potem ko je slišala, katere ukrepe namerava sprejeti vlada, bistveno skrčila. Predlogov SDS je po besedah Janše 44, ki so jih že predali predsedniku vlade Golobu. Janša je povedal, da verjame, da gredo v isto smer, v katero je krenila vlada z dvojnim pristopom – da se najprej sprejmejo interventni, nujni ukrepi, kasneje pa še poseben zakon za obnovo.

Janša je poudaril, da je Slovenija v skladu Evropske unije za okrevanje po pandemiji dobila možnost za pridobitev povratnih sredstev v vrednosti okrog enega odstotka BDP-ja. Od tega je nelociranih še vedno 2,8 milijarde evrov, je opozoril. Janša je pohvalil Goloba, da tudi vlada razmišlja v smeri uporabe teh evropskih sredstev, a je treba vedeti, da se mudi, saj je zanje potrebno zaprositi do konca tega meseca. Ta sredstva je nato potrebno porabiti do sredine leta 2026. Morebiten dodaten vir so po Janševih besedah na voljo še evropska sredstva za kohezijo, o čemer je tudi potrebno razmisliti.

NSi: Ukvarjati se bo potrebno s sanacijo vodotokov

Predloge Nove Slovenije smo deloma predstavili že v včerajšnjem članku. Jernej Vrtovec iz te stranke je povedal, da so se vladni predlogi tudi deloma podvajali z lastnimi.

Dodatno pa se bo treba ukvarjati še s sanacijo vodotokov, je poudaril Vrtovec. Okrepiti je potrebno vse ekipe, od Družbe za razvoj infrastrukture (DRI) do gradbenih ekip, da se rečne struge znova uredijo in da se stvari postavijo na svoje mesto pred jesenskim deževjem, sicer bomo priča novim poplavam, je dodal.

Kot kratkoročen ukrep so v Novi Sloveniji predlagali tudi solidarnostni sklad, bodisi kot samostojni sklad bodisi kot sklad v okviru SID banke. Kratkoročno bi morali razmišljati tudi o kratkoročnem ukrepu, ki dovoljuje nadomestne gradnje brez pridobivanja gradbenih dovoljenj.

Na področju gospodarstva so vladi danes v Novi Sloveniji predlagali še subvencioniranje obrestnih mer za nabavo uničenih strojev in opreme, saj je mnogo podjetij v Savinjski dolini in na Gorenjskem popolnoma uničenih, za ohranitev delovnih mest in proizvodnje pa potrebujejo takojšen zagon. Tudi Vrtovec je pohvalil enotnost politike in povedal, da upa, da se bo takšen konstruktiven odnos nadaljeval tudi v prihodnje. Odpravljanje posledic poplav bo namreč dolgotrajno.