Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe

Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel napoveduje nov pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah. V veljavo naj bi stopil v začetku maja. Pogledali smo si, kaj prinaša nov pravilnik in kaj se spreminja. Ker so v njem omenjene tudi čakalne dobe, smo preverili, za koliko so se podaljšale v zadnjem letu.

Želja posodobitev in digitalizacija naročanja

Kaj se torej s pravilnikom spreminja? Glavni namen pravilnika naj bi bila posodobitev in digitalizacija postopkov naročanja, kar po besedah ministrice omogoča pacientom lažji dostop do informacij in možnosti naročanja na elektronski način. Cilj pravilnika je tudi vzpostavitev pravne podlage za obvezno uporabo enotnega komunikacijskega kanala v sistemu eZdravje za naročanje.

Ta komunikacijski kanal dopolnjuje naročanje preko sistema eNaročanje, ki omogoča neposredno uvrstitev na čakalni seznam, s čimer se želi doseči boljšo organizacijo, sledljivost ter odpravljanje nepotrebnih čakalnih dob na vseh nivojih mreže izvajalcev javne zdravstvene službe.

Vedno več nujnih napotnic

Pri stopnji nujnosti zelo hitro se najdaljša dopustna čakalna doba povečuje s 14 na 30 dni. Razlog za to podaljšanje naj bi bil predvsem v tem, da se je delež izdanih napotnic z omenjeno stopnjo močno povečal, predvsem na račun napotnic s stopnjo redno. To po besedah ministrice kaže na težave v zdravstvenem sistemu in potrebo po nujnih izboljšavah. Še en razlog za to podaljšanje je po njenem mnenju tudi to, da pri izvajalcih, ki ne beležijo nedopustno čakajočih pri stopnjah nujnosti hitro in redno, beležijo nedopustno čakajoče pri stopnji zelo hitro. Izvajalci, ki nimajo dolgih čakalnih dob, posledično ne morejo ponuditi terminov pri stopnji nujnosti zelo hitro v roku 14 dni.

Obveza, da se na čakalni seznam uvrsti vsakega pacienta, ki uveljavlja storitve v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja sicer ostaja, a pravilnik dodatno določa, da se pacientov, ki storitev ne bi uveljavljali na tak način, ne sme umeščati na iste sezname, ampak se jih vodi ločeno.

Pacient lahko tudi odkloni možnost, da ga naroči izvajalec. Če je napotnica pomanjkljiva, jo mora izdajatelj dopolniti naslednji delovni dan, sicer pa se pacienta na čakalni seznam ne uvrsti in se mu napotnica vrne. Pacienta se mora uvrstiti na čakalni seznam najpozneje v petih dneh po prejemu napotnice, kadar je opravljena triaža napotnice, pa v dveh dneh po opravljeni triaži.

Nov pravilnik uvaja tudi definicijo relativne čakalne dobe in nedopustno čakajoče osebe. Do sedaj konkretne definicije nismo poznali, kot nedopustno čakajočo pa se je prikazovalo osebo glede na njen okvirni termin v prihodnosti, čeprav na določen dan še ni čakala nad dopustno dobo.

Relativna čakalna doba po novem upošteva stopnjo nujnosti in dejansko število dni čakanja, a le stopnjo nujnosti pri triaži in ne stopnje nujnosti na napotnici. Nekaj novosti je tudi glede telefonskega naročanja. V primeru nedosegljivosti zdravstvenega delavca v času, ko je telefonsko naročanje zagotovljeno, mora izvajalec zagotoviti delovanje avtomatskega telefonskega odzivnika, pacientu pa morajo v zdravstveni ustanovi vrniti klic najpozneje naslednji delovni dan. Pri tem avtomatski telefonski odzivnik pacienta obvesti, da bo klic vrnjen v tem roku.

Vedno več čakajočih

Kot smo torej zapisali, se nekaj sprememb pravilnika nanaša tudi na čakalne dobe. Pogledali si bomo še, kako je v zadnjem času z njimi. Po poročanju Financ se je konec lanskega leta (novembra 2023) v primerjavi s prejšnjim letom (in istim obdobjem, torej novembrom 2023) število čakajočih za desetino povišalo (več kot 294.000, medtem ko leta 2022 okoli 265.000).

Je pa treba poudariti, da sem ne spadajo zgolj tisti, ki čakajo predolgo, ampak vsi čakajoči. Predolgo čakajočih je bilo novembra 2023 137.576, kar je za 31 odstotkov več kot leto pred tem.

Pacienti z napotnico hitro bi morali po (tudi prenovljenem) pravilniku priti do storitev v 90 dneh. A v praksi velikokrat ni tako. Najdlje se čaka za operacijo torakalne anevrizme (971 dni), temu pa sledijo osteosinteza cervikalne hrbtenice (646 dni), prvi revmatološki pregled (592 dni) in MR koronarnih arterij s kontrastom (403 dni). Podatki so sicer s 1. novembra lani.

Situacija se je v letošnjem letu celo poslabšala. Konec februarja letos je nad dopustno čakalno dobo na vse vrste zdravstvenih storitev in z vsemi vrstami napotnic čakalo 142.415 ljudi, torej še kakih 5.000 več kot zgolj tri mesece prej. Konec februarja sta bili le 2 storitvi (napram letu pred tem) na seznamu prvih 14 storitev z največ predolgo čakajočimi, kjer je bilo čakajočih manj. To sta operacija krčnih žil (zmanjšanje čakalne dobe za 4 odstotke) in prvi revmatološki pregled (zmanjšanje čakalne dobe v primerjavi z letom 2023 za 11 odstotkov). Najslabše je stanje pri prvem dermatološkem pregledu, kjer so čakalne dobe kar 79 odstotkov višje.

Zdravniška stavka še vedno traja, Golob mediacijo že vnaprej diskreditiral

Še vedno pa tudi ni ne duha ne sluha o koncu zdravniške stavke. Dvotedenska mediacija med zdravniškim sindikatom Fides in Vlado ni uspela. V Fidesu so za njen neuspeh okrivili Vlado oziroma njenega predsednika Roberta Goloba, češ da je ta mediacijo že vnaprej označil za neuspešen poskus. Po mnenju strokovnjakov, npr. direktorja Evropskega centra za reševanje sporov Uroša Petohleba, bi bilo z mediacijo vredno nadaljevati, saj je v konkretnem sporu, poleg stavkovnih pogajanj, ena redkih metod, ki bi lahko prinesla ustrezen rezultat.