Vlada z odlokom nalaga več dela stavkajočim zdravnikom. Podlage v zakonih, na katere se sklicuje, ni.

Foto: Fides
POSLUŠAJ ČLANEK

Na Ministrstvu za zdravje so v četrtek sprejeli odlok, ki določa zdravniške storitve, ki jih morajo zdravniki opravljati v času stavke. To sicer ureja že 46. člen Zakona o zdravniški službi, storitve v odloku pa se od navedenih v zakonu razlikujejo. Sindikat Fides meni, da pravne podlage za odločanje z odloki ni, vlada pa z njimi posega v pravico do stavke. Nekateri so ob tem spomnili tudi na problematiko vladanja z odloki v času kovida.

Ali sta situaciji vladanja z odloki v času krizne situacije zaradi pandemije in v času stavke zdravnikov primerljivi, kdaj lahko vlada uporablja odloke in ali gre sedaj za upravičeno uporabo odloka, smo povprašali pravne strokovnjake.

Fides ne vidi pravne podloge za odlok, vlada pa z njim posega v pravico do stavke

Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel je po seji vlade v četrtek povedala, da so sprejeli odlok, ki določa zdravniške storitve, ki jih morajo zdravniki opravljati za časa stavke. Odlok je vmes že začel veljati.

Po novem naj bi tako zdravniki morali opravljati storitve, na katere so pacienti napoteni s stopnjo nujnosti »zelo hitro«, storitve za vse ranljive skupine (npr. invalide, osebe s posebnimi potrebami, paliativne bolnike, vojne veterane, žrtve vojnega nasilja ...), izdajo zdravniških potrdil in bolniških listov, napotitve pacientov na nadaljnje zdravljenje, zagotavljanje informacij o zdravstvenem stanju oskrbovalcev v domovih za starejše in posebnih socialno-varstvenih zavodih in storitve ugotavljanja zdravstvenega stanja, ki jih pacient uveljavlja zaradi zahtev ali predpisov na drugih področjih ali pri drugih organih, npr. zavarovalnicah ali sodiščih.

Po besedah dr. Prevolnik Ruplove se na ministrstvu sicer zavedajo pravice do stavke, a »mora biti ta sorazmerna in nikakor ne sme pretehtati nad drugimi ustavno zagotovljenimi pravicami, kot sta pravica do zdravstvenega varstva in pravica do socialne varnosti, še zlasti ne pri invalidih in starejših«.

V zdravniškem sindikatu Fides so se takoj odzvali in povedali, da ne vidijo pravne podlage za ta odlok ter da je določanje obsega zdravstvenih storitev z novim odlokom nezakonito, vlada pa z njim posega v pravico do stavke. Zakon o stavki po besedah Fidesa sicer predvideva možnost, da se način zagotavljanja minimuma delovnega procesa lahko določa tudi z odlokom, a mora ta odlok temeljiti na zakonu. Zakonske podlage oziroma pooblastila pa ni, in sicer ne v Zakonu o zdravstveni dejavnosti in ne v določbah Zakona o zdravniški službi.

Opravljanje zdravniške službe v času stavke sicer že ureja 46. člen Zakona o zdravniški službi: 

Zdravnik je v času stavke dolžan izvajati tiste zdravniške storitve iz drugega odstavka 4. člena tega zakona, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali v smrt. To so zlasti:

  • zdravljenje vročinskih stanj in infekcij,
  • zdravljenje poškodb in zastrupitev,
  • zdravljenje kroničnih bolezni, če bi opustitev neposredno in v krajšem času povzročila poslabšanje zdravstvenega stanja, invalidnost, druge trajne okvare zdravja ali smrt,
  • druge storitve nujne zdravniške pomoči,
  • opravljanje prvih pregledov brez čakalne dobe najmanj v obsegu, ki potrjuje ali izključuje stanja v prejšnjih alinejah (triažni pregledi),
  • predpisovanje zdravil in medicinskih pripomočkov za zdravljenje stanj iz prejšnjih alinej.
  • Za prvi pregled se šteje na primarni ravni prva obravnava, na sekundarni ali terciarni ravni pa prva napotitev k specialistu zaradi nove bolezni ali stanja ali zaradi poslabšanja bolezni.

Poleg tega je zdravnik v času stavke dolžan opravljati še naslednje storitve:

  • vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta starosti ter bolnike, starejše od 65 let,
  • vse zdravstvene storitve v zvezi z nosečnostjo in porodom,
  • ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni.

Zobec: Odlok je protiustaven; Cerar: Po formalni plati je zadeva mejna, a gre za dopusten način omejevanja pravice do stavke

Pogovarjali smo se z vrhovnim sodnikom dr. Janom Zobcem. Kot je povedal za naš medij, je ta odlok protiustaven. Podlage v zakonih, na katere se sklicuje, ni. Zobec tudi ni našel pooblastila, s katerim bi lahko izvršilna oblast izvajanje zdravniške stavke omejila ali celo nadaljnje omejila drugače, kot je že omejena in urejena v 46. členu Zakona o zdravniški službi, ki govori o opravljanju zdravniške službe v času stavke.

Zdravnik je tako v času stavke dolžan izvajati tiste zdravniške storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali smrt. To so npr. zdravljenje vročinskih stanj ali infekcij, zdravljenje poškodb in zastrupitev, trajne okvare zdravja ali nevarnost smrti ter druge storitve nujne zdravniške pomoči. To, kar je vlada storila, ko je predpisala celo vrsto zdravniških storitev, ki nimajo nobene zveze niti z zdravljenjem, pa posega v pravico do stavke ter v načelo zakonitosti, je dodal Zobec. Tu vlada deluje mimo zakona in ustave, zato je ta odlok protiustaven.

Zobec je dejal, da je argument, da vlada s tem odlokom ščiti paciente, nekoliko demagoški. Vlada ima v tem primeru škarje in platno, da z zdravniki reši ta problem. Vlada mora samo izpolniti zahteve zdravnikov, ki jih je že obljubila. Če pa kdo meni, da je ta določba Zakona o zdravniški službi problematična, bi morali sprejeti nov zakon ali pa spremeniti obstoječ zakon, sploh če menijo, da ne pokriva vseh storitev, ki so po mnenju zakonodajalca nujne, je za naš medij povedal Zobec.

Pogovarjali smo se tudi s profesorjem z ljubljanske pravne fakultete dr. Mirom Cerarjem. Kot je povedal, je že po Zakonu o zdravniški službi (ZZdrS), in sicer po zgoraj omenjenem 46. členu, treba v času zdravniške stavke zagotavljati najnujnejše storitve. Nekatere takšne storitve zakon primeroma že izrecno navaja, dopušča pa, da se po potrebi k temu seznamu dodajo še druge nujne storitve, če to zahtevajo utemeljene okoliščine. To lahko storijo sami zdravniki, pravno vprašanje pa je, ali lahko to stori tudi neposredno vlada z odlokom.

Zdravniška stavka traja dolgo, je povedal Cerar, zato je z vsebinskega vidika razumno pričakovati, da se lahko med obvezne zdravniške storitve v času stavke dodajo še druge nujne storitve. Takšno dodajanje v korist pacientov po njegovi oceni vsebinsko ne krši načela ustreznega sorazmerja med pravico do stavke in pravico pacientov do nujne zdravniške pomoči.

Po formalni plati pa je zadeva nekoliko mejna, meni Cerar, saj 21. člen Zakona o vladi sicer pravi, da lahko vlada z odlokom ureja določena vprašanja in ukrepe, ki imajo splošen pomen. Po 7. členu Zakona o stavki pa se lahko z odlokom, ki temelji na zakonu, predpiše način zagotavljanja pogojev, ki v času stavke zagotavljajo nujne pogoje za življenje in delo, s čimer se na dopusten način omejuje pravica do stavke v dejavnostih, kot je zdravstvo.

Vprašanje, ki se tu zastavlja, je, ali bi vlada za izdajo sedanjega odloka potrebovala še dodatno specialno zakonsko pooblastilo Državnega zbora ali pa je v luči navedenih določb mogoče šteti, da takšnega dodatnega pooblastila ne potrebuje in je torej odlok veljaven. Cerar se nagiba k odgovoru, da takšno dodatno pooblastilo v tem primeru ni nujno. Res pa je, da gre, kot poudarja Cerar, za mejno situacijo, zato lahko avtoritativno razreši to vprašanje le Ustavno sodišče.

Situaciji uporabe odlokov v časa pandemije in stavke nista primerljivi

Nekaj besed o razmerju med odlokom in zakonom je za naš medij predstavil tudi profesor ustavnega prava z ljubljanske Pravne fakultete dr. Igor Kaučič. Situaciji uporabe odlokov v časa pandemije in v primeru, ko se omejuje stavko, nista povsem primerljivi. Odlok je podzakonski akt, ki ga sprejme vlada (lahko tudi druge inštitucije, a največkrat prav vlada), zato da konkretizira, razčlenjuje pravila, določena z zakonom. Odlok ne sme biti v nasprotju z zakonom, ki ga razčlenjuje, poleg tega pa se ta razčlenitev veže le na vsebino zakona. Odlok ne more predpisovati nekaj novega in originalnega. V primeru odloka aktualne vlade pa gre za to, da je odlok uredil tudi stvari, ki jih zakon ni, kar je nedopustno. V primeru odlokov iz časa kovida pa je šlo za situacijo, ko je odlok temeljil na zakonu, ki ga je Ustavno sodišče kasneje prepoznalo kot protiustavnega. Zato to ni čisto primerljivo, dodaja Kaučič.

Odloki so v času kovida padli zaradi t. i. hierarhije pravnih aktov, ki deluje kaskadno. Če je višji pravni akt (v tem primeru zakon) v neskladju z ustavo, so vsi z njo neskladni tudi vsi akti pod njim, torej doživijo enako usodo. Preprosto je treba analizirati, kaj zakon, na podlagi katerega je odlok sprejet, določa ter kaj dopušča. Kasneje pa še, ali je odlok skladno z zakonom razčlenil njegove določbe ali pa je preširok in je šel širše od tega, kar mu zakon dopušča, je za naš medij še povedal Kaučič.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki