Vlada želi omejevati organizacijo gasilskih veselic. "Golob je po izvolitvi rekel, da ljudje plešejo, zdaj pa bi vlada ljudem odvzela tudi plesanje," pravi poslanec Reberšek

Gasilska veselica v Šmarju. foto: kozjansko.info
POSLUŠAJ ČLANEK

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je pripravilo novo Uredbo o načinu uporabe zvočnih naprav na shodih in prireditvah, ki pa je na noge spravila mnoge, predvsem občine in gasilska združenja. Nova uredba bi po mnenju Gasilske zveze Slovenije povzročila povišanje stroškov in otežila administrativne postopke, kar bi negativno vplivalo na zbiranje finančnih sredstev za gasilska društva ter druge organizatorje. Prav tako jih skrbi, da bi bili nekateri deli nove uredbe neizvedljivi.

Poslanska skupina stranke NSi je zaradi predloga uredbe že zahtevala sklic nujne seje Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Na ministrstvu pa medtem odgovarjajo, da so očitki, da onemogočajo izvedbo prireditev, zavajajoči.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je pripravilo in na spletnem portalu eDemokracija objavilo Predlog uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup. S predlogom uredbe se glede na predhodno ureditev mejne vrednosti kazalcev hrupa za prireditve ali shode ne spreminjajo. Za namen učinkovitejšega nadzora se za vse prireditve ali shode, ki se izvajajo tudi v času noči, zahteva izvedbo meritev hrupa. Predlog uredbe prav tako javno opredeljuje največje število prireditev, ki se lahko izvedejo na istem kraju prireditve v koledarskem letu, in trajajo tudi v čas noči.

Predlog uredbe določa, da je takšnih prireditev lahko 18 na leto. Določbe uredbe veljajo za vse shode ali prireditve, ki potekajo na prostem. Ne uporabljajo pa se kadar gre za shod ali prireditev v objektu za športne ali druge javne prireditve. Za uporabo zvočne naprave na prireditvi bo moral organizator prireditve pridobiti dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, ki ga izda pristojni občinski organ občine, na območju katere je kraj prireditve. 

Poslanska skupina stranke NSi je zaradi predloga uredbe že zahtevala sklic nujne seje Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, saj da gre za »nerazumno omejevanje in dodatno birokratizacijo za izvedbo prireditev«. Skrbi jih namreč, da se organizatorji za izvedbo prireditev ne bodo več odločali, saj organizacija prireditev že sedaj predstavlja veliko finančno in administrativno breme. Sprejem te uredbe bi po njihovem prepričanju zelo omejil in marsikje popolnoma onemogočil izvedbo prireditev. Že danes se številni organizatorji – predvsem prostovoljci v različnih društvih – težko odločajo za organizacijo različnih prireditev. Predlog uredbe pa prinaša številne nove in dodatne omejitve, izmed katerih so po oceni NSi številne povsem neživljenjske.  

Neživljenjske omejitve 

Med najbolj spornimi deli uredbe, poleg določb ki bodo povečale stroške organizacije, izpostavljajo med drugim: 

  • Montaža in demontaža prizorišč bo lahko potekala šele od 7. ure zjutraj – kar bo zelo otežilo ali onemogočilo izvedbo dveh prireditev v dveh zaporednih dneh. Onemogočeno bo takojšnje pospravljanje prizorišč, hkrati pa se postavlja vprašanje varnosti glede hrambe drage glasbene in druge opreme. 
  • Med posameznimi prireditvami na istem kraju bo moralo preteči vsaj sedem koledarskih dni razmika – kar bo zelo otežilo ali onemogočilo izvedbo dveh prireditev v dveh zaporednih dneh, potrebnega bo več prostovoljnega dela, nižji pa bodo tudi prihodki prireditve. 
  • Na prireditvi se zvočne naprave ne bodo smele uporabljati več kot osem ur na dan, od tega največ dve uri v času noči in največ do 24. ure – zaključevanje prireditev pred polnočjo bo vplivalo tudi na manjši finančni učinek prireditve. 
  • V koledarskem letu bo lahko za posamezen prireditveni kraj lahko izdanih dovoljenj za največ 18 dni prireditev, ki se odvijajo tudi v času noči – onemogočena bo izvedba številnih prireditev zlasti festivalskega značaja, hkrati bo močno omejena organizacija prireditev na tradicionalnih prireditvenih prostorih kot so središča mest in stara mestna jedra. 

V NSi so se za sklic nujne seje odločili, ker so se na njih obrnila številna gasilska društva in združenja občin, zato bodo vladi predlagali, naj uredbe ne sprejme, zlasti ne v trenutni obliki. Ker referendum o uredbi ni možen, je javni pritisk edino možno orodje. 

»Vlada naj se ukvarja z resnimi problemi na državni ravni, takšne stvari pa naj prepuščajo v odločanje občinam«

Kot je za Domovino povedal poslanec NSI Aleksander Reberšek, je sam 18 let bil organizator dogodka Vransko Summer Night, in zato popolnoma razume organizatorje, ki organizirajo dogodke, da sploh imamo kakšno družbeno dogajanje. Kot poudari, je njihov kraj popoldne oziroma čez vikend zvečer mrtev, in prireditve prispevajo, da se ljudje vsaj malo družijo. Ko je na Vranskem potekala debata okoli dveh dni zabave, so ljudje to preprosto sprejeli, čeprav je bilo veliko hrupa. Čeprav je sam vrsto let moral pridobivati poročilo o hrupu, gasilcem tega do sedaj ni bilo treba. Namen gasilskih veselic pa je, da ljudje stopijo skupaj in da na koncu kakšen evro tudi ostane. 

»Spet bi nam nek davek za neumne uvedli, če lahko tako rečem, da bomo plačevali za meritve hrupa, samo zato da bo zadeva na papirju štimala. Človek ima občutek, da zakone pišejo v Ljubljani, namesto da bi to prepustili občinam. To bi morali spustiti na raven občin, ne pa, da bo država za 212 občin urejala, kje in pod kakimi pogoji bodo lahko prireditve,« pravi Reberšek. 

Sam je prepričan, da potrebujemo več debirokratizacije, ne pa več birokratizacije. Če že kaj, bi organizatorjem prireditev morali delo olajšati, ne pa nalagati dodatnih pogojev. Ukvarjati bi se morali z drugimi stvarmi – koliko bo ljudem ostalo v denarnici, ne pa s takšnimi nesmisli. Prepričan je, da so občine, tudi Gasilska zbeza Slovenije, ustvarili kar nekaj pritiska in želi si, da bi vlada tu počepnila.  

»Če malo posplošim – hočejo nam prepovedat drva, Albanci bi se albansko v naših šolah učili, zdaj bodo pa še diktirali, pod kakšnimi pogoji bomo imeli veselice. Robert Golob je po izvolitvi rekel, da ljudje plešejo, zdaj pa bi njegova vlada ljudem odvzela tudi plesanje.«

Vendar pa tudi razume, da ima vsak kovanec dve plati, da gre nekaterim na živce, da imajo pod oknom hrup. A tega se ne reši z uredbo, ki bo veljala za celo Slovenijo. Vlada naj se ukvarja z resnimi problemi na državni ravni, takšne stvari pa naj prepuščajo v odločanje občinam. Vsaka občina namreč najbolje ve, kaj je za občino dobro, in naj se sami odločijo, zaključi Reberšek. 

Ministrstvo zavajajočim informacijam, da onemogočajo izvedbo prireditev, ostro nasprotuje

Kot so nam odgovorili z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, zavajajočim informacijam, da onemogočajo izvedbo prireditev, ostro nasprotujejo.  

S predlogom uredbe je število prireditev izven prireditvenega prostora, ki se lahko izvedejo na istem kraju prireditve v koledarskem letu in trajajo tudi v čas noči, povečano iz zdajšnjih 12 na 18 prireditev na leto, za prireditve ali shode na prireditvenem prostoru pa ni omejitve, niti glede števila niti glede časa trajanja. O tem se organizator prireditve ali shoda sam dogovori z občinsko upravo. Predlogi določbe te uredbe se tako kot v stari uredbi uporabljajo za vse shode ali prireditve, ki potekajo na prostem. Ne uporabljajo pa se, kadar gre za shod ali prireditev v objektu za športne ali druge javne prireditve, ki si je v skladu s predpisi s področja varstva okolja pridobil pravnomočno okoljevarstveno soglasje ali sklep o predhodnem postopku. 

»V izogib zavajajoči diskusiji si želimo, da vsi zainteresirani predlog celovito preberejo in če imajo kakršnakoli vprašanja, pripombe, smo na MOPE, kljub zaključku javne obravnave, na voljo za vsa pojasnila in pripombe in vse bomo ustrezno upoštevali.  Z vsemi deležniki bomo nadaljevali dialog v konstruktivnem duhu. Vljudno vabljeni, da podate pripombe. Že danes, torej manj kot dan po zaključku javne obarvane, smo imeli sestanek s tremi združenji občin – Skupnost občin Slovenije, Združenjem mestnih občin Slovenije in Združenjem občin Slovenije, kjer smo skupaj z občinami pregledali predloge in komentarje, ki smo jih prejeli v času javne razprave. In z dialogom nameravamo nadaljevati.«

»Glede veselic pa podajamo naslednje pojasnilo: po trenutnem predlogu je vse v rokah občine, ki nadzoruje tako število prireditev, kot čas njihovega trajanja. Glasnost oziroma hrup prireditev pa mora biti znotraj z uredbo predpisanih mejnih vrednosti v skladu s trenutno uredbo in se ne spreminjajo! Še vedno pa mora biti glasnost (hrup) prireditev znotraj, z uredbo predpisanih mejnih vrednosti, ki so enake trenutno veljavnim. Trenuten predlog se od obstoječe uredbe, za primer veselic, razlikuje le v tem, da uvaja meritve hrupa, če ta traja dlje od 22. ure,« so še zapisali na ministrstvu.  

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike