Vladne prioritete razvoja regij: 80 milijonov za kolesarske steze. Le deset milijonov pa za ustvarjanje delovnih mest in povečevanje konkurenčnosti

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je objavilo prvo dopolnitev povabila k Dogovorom za razvoj regij, in sicer za sofinanciranje projektov v 12 razvojnih regijah v okviru ciljev evropske kohezijske politike. Skupni obseg sredstev v povabilu znaša 440,07 milijona evrov, od tega je 286,04 milijona evrov namenjenih za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija in 154,03 milijona evrov za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija.
Pri tem bode v oči, da naj bi bilo od 440 milijonov skoraj 82 milijonov evrov namenjenih izgradnji kolesarskih prog, pri čemer pa bo za krepitev trajnostne rasti in konkurenčnosti ter ustvarjanje delovnih mest namenjenih le 10 milijonov evrov.
Ločena vsebinska področja
Posebnost tokratnega poziva je, da je skupen za vse cilje oziroma področja, medtem ko je bil v preteklem obdobju za posamezna področja izpeljan ločeno. »Novost bo omogočila, da se sredstva glede na kakovost in izvedljivost projektov prerazporejajo med regijami po posameznih področjih, kar prinaša večjo finančno samostojnost regij in lahko predstavlja že tudi model za regionalizacijo v širšem pomenu,« je na predstavitvi poudaril minister Jevšek.
Povabilo vsebuje naslednja vsebinska področja: podjetniški inkubatorji, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, oskrba s pitno vodo, zelena infrastruktura, neinfrastrukturni ukrepi trajnostne mobilnosti na horizontalni ravni (regijski centri mobilnosti in regionalne celostne prometne strategije, državno kolesarsko omrežje).
Za Dogovore za razvoj regij so v skladu s Programom evropske kohezijske politike (EKP) 2021–2027 v Sloveniji predvidena sredstva evropske kohezijske politike, in sicer sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada in integralnega proračuna Republike Slovenije. Sredstva so po statističnih merilih razvojne ogroženosti razporejena med 12 razvojnih regij.
Državni sekretar, pristojen za regionalni razvoj, Srečko Đurov, je ob tem spomnil, da je bilo v preteklem finančnem obdobju 2014–2020 v okviru Dogovorov za razvoj regij sofinanciranih 225 projektov, višina sofinanciranja pa je dosegla 446 milijonov evrov. Sama vrednost izvedenih projektov je bila še za okoli tretjino višja.
Za kolesarske steze skoraj toliko denarja kot za vodovode
Najvišja postavka, ki predstavlja skoraj polovico razpoložljivega denarja, je namenjena spodbujanju dostopa do vode in trajnostnemu gospodarjenju z vodnimi viri – odpravi neskladij v aglomeracijah s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 2000 PE. Za to je namenjenih malo več kot 217 milijonov evrov.
Za spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri z urejanjem vodovodnih sistemov nad 10.000 prebivalci je namenjenih 85 milijonov evrov. Skoraj toliko denarja (81,76 milijona evrov) pa je namenjenega za državno kolesarsko omrežje oziroma razvoj in krepitev trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, odporne proti podnebnim spremembam, in sicer vključno z boljšim dostopom do omrežja TEN-T (vseevropsko prometno omrežje, ang. trans-European transport network) in čezmejno mobilnostjo.
Poleg tega je še skoraj 6,5 milijona evrov namenjenega za neinfrastrukturne ukrepe trajnostne mobilnosti na horizontalni ravni. Kaj vse bo spadalo pod to poimenovanje, pa bomo še videli. Vse skupaj spominja na razne projekte »mehkih veščin« in podobno.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Starodobniki z dušo, lastniki s ponosom

SDS z Janšo v koalicijo z volivci

Kremni namaz s čičeriko in paradižnikom

Inovativni dijaki, ki razmišljajo izven okvirov

Predlog zakona o psihoterapiji v DZ dobil zeleno luč
Ekskluzivno za naročnike

Starodobniki z dušo, lastniki s ponosom

Kremni namaz s čičeriko in paradižnikom
Prihajajoči dogodki
Slovesnost ob poimenovanju ulice po Lambertu Ehrlichu
V etru pesem: Večer kabareta
Video objave
Izbor urednika

Novo: Domovina 201: Starodobniki - poezija avtomobilizma

21 komentarjev
Realist
Le stanovanj za mlade ni, in jih še dolgo ne bo.
Ljudje, mladi se selijo v tujino. 50 tisoč v 10 letih...
Sun Tzu91
Politični akterji so stari med 55-65 in imajo električna kolesa, izdatke pa dobivajo v obliki plač ali pokojnin iz državne malhe. Kaj jih briga za službe in blaginjo mladih...Da bo le še ta nas. Ne mine lep sončen dan,da ne srečaš teh mlajših upokojencev v dresih od Roglica.
Peter Klepec
Tem mladim tudi v tujini ne dajo stanovanja, tako da to najbrz ni motiv.
Jože Kurinčič
80 milijonov za kolesarske steze, malo za nova delovna mesta. In zakaj za nova delovna mesta, saj nam primanjkuje tako rekoč vseh kadrov, ker ni ljudi, ker pač ni bilo otrok? O demografski krizi so začeli govoriti že tudi levičarji. Luka Mesec bo uvozil Filipince, kar je hvalevredno. Kdaj pa bo tako slovenska kot evropska politika začela vlagati sredstva v reševanje demografskega vprašanja? Nič proti kolesarskih stezami, a najpomembneje je, da se bo kdo imel po njih voziti. Ljudje smo pač najpomembnejši "resurs", posebno velja to za manjše narode in države. Napeti bi morali vse sile, da obstanemo kot narod in država.
Realist
So ljudje, 50 tisoč se jih je preselilo v tujino, zato ni kadra.. Sicer pa, tudi v kontaminirani zemlji rosca ne zraste, zakaj bi družina v toksičnem okolju?
Rado
"80 milijonov za kolesarske steze"
Meni paše - zdaj se lahko ob Savinji vozim v Celje.
Peter Klepec
CO2 je tema, ampak v resnici noben lokalen ukrep ne bo zmanjsal globalnega %. Argument, da je treba nekje zacet, je kot ce das klosarju pri trimostovju en evro, da bos omilil svetovno lakoto.
Je pa res, da je treba zmanjsati porabo. Ni vse v CO2. Prevec trosimo vsega, predvsem energije, se posebej uvozene. Treba je potegnit zavoro tam, kjer lahko. Povsod itak ne gre. Razen tega se po eni strani hoce gospodarsko rast, po drugem bi pa sparali. To je kontradiktorno. Vecji BNP je avtomatsko vec porabe energije, vprasanje je le koliko vec.
Ljubljana
To ni veliko! Zupankovic je za 2 km porabil 3 mio evrov, koliko za vse rostfrej kole po Ljubljani.
Brez veze. Ob tem da vsako jutro ene 100 000 ljudi po pol ure stoji v kolonah proti Lju, volijo pa tiste ki so proti 3.pasu, skoraj nima smisla karkoli napisat...
Sicer pa so po Ljubljani kolesarske SRAMOTNE, po Slo pa kolesarska reklamirajo crtkan pas ob glavni cesti, ko ti za hrbtom pridirja kombi 90 na uro.
.nora Slovenija z 1 mio butli.
Igor Ferluga
Ne vem, če je prav, da so kolesarske steze prioriteta. Vsekakor pa kolesarske steze niso slaba stvar. Ne le za vsakodnevne prevoze v solo, na delo ipd. Tudi za rekreacijo in turizem. Avstrijci jih imajo veliko. In druge zahodnoevropske države. V turizmu lahko kolesarske povezave privlečejo veliko kvalitetnih turistov. Kolesarska povezava med Bledom in Bohinjem, ki se zdaj gradi, je npr. vec kot dobra stvar. Tudi že v glavnem zgrajena med Mojstrano, Kranjsko Goro naprej v IT preko Trbiža ipd. Ne vem, zakaj zanicevati kolesarjenje... Zaradi kolesarskih protestnikov v LJ v času zadnje Janševe vlade? Lepo prosim... Kolesarjenje je dobro za okolje, za zdravje, za postavo in zelo lepo je občudovati pokrajino s kolesa....
Mitja
Spoštovani g. Igor! vaše razmišljanje je umirjeno in konec koncev je mogoče tudi tako videti stvari. Menim da ne gre za zaničevanje kolesarjev. Gre za popolnoma napačne prioritete. Šokantni so podatki: 61 naselij v Sloveniji nima niti enega prebivalca. V Sloveniji imamo 6035 naselij in od teh ima slaba polovica manj kot 100 prebivalcev. Za občutek: vsak blok s 30 stanovanji ima več prebivalcev kot šteje polovica naselij. In govorijo o policentričnem razvoju in podobne bajke. Ljudje v teh naseljih zanesljivo ne potrebujejo kolesarskih stez, pač pa čisto navadnih cest, zdrave pitne vode, zanesljive oskrbe z elektriko, interneta da bodo lahko uporabljali računalnike ki jim jih bo podarila država,... In ne nazadnje, vsaj nekaj teh ljudi se vozi na delo v Ljubljano in stoji v prometnih zamaških, ker avtobusa ali vlaka v "Blatnem dolu" pač nimajo. In ti ljudje ohranjajo kulturno krajino, ko kosijo travnike, trebijo gmajne,.. in skrbijo da medvedje in volkovi še niso na Viču ali v Šiški.
Mitja
Kako vizionarsko zastavljen razvoj! Kako globokoumne misli naše vlade, ki nam sporoča da bomo pod njenim vodenjem za prevoz prvenstveno uporabljali kolesa. Saj za bencin itak ne bomo imeli.
MEFISTO
Opazil sem, da se ponekod po kolesarskih stezah vozijo počasnejša vozila, predvsem traktorji.
Slovenca ne boste spravili iz avtomobila na kolo
Kraševka
Ko speljejo kolesarsko stezo po gozdnih cestah, je logično, da tam srečujejo traktorje. Kmetje imajo gozdove in tudi plačujejo davek za urejevanje gozdnih cest. Ali bodo tudi kolesarji plačali kak davek za urejevanje kolesarskih stez? Ali naj bodo obdavčeni vsi, ali pa nihče, če že govorimo o ENAKOPRAVNOSTI!!!
APMMB2
Tukaj je potrebno ost uperiti v EU. EU izvaja porogram razogličenja.Ena od postavk so tudi kolesarske steze in propagiranje kolesarjenja.
Ne tradim, da kolesrstvo ni zdravo in koristno za zadaravje ljudi. Je pa potočja teza, da bomo s kolesarstvom zmanjšali vsebosti CO2 v ozračju.
To je podobna norost kot omejevanje govejaga mesa zaradi prdenja krav.
Ko je dear na voljo, ga je potrebno porabiti. EU je omogočila gradnjo koleasrskih stez in občine so se naloge lotile zalo uspešno.Koesaeske steze se podaljšujejo. Vlaganja so precejšnja, hkrati pa Slovenjo duši cestni promet. Avtoceste so zasičene. Nikjer ni programa, ki bi napovedal rešitev. Seveda je izgradnja novih avtocest tabu tema, saj nove ceste vzposbujajo rast motorenega prometa. Zaradi zastojev na avtocestah pa se sproščajo tone in tone CO2, nekaj tisočktrat več, ko bo znašal prihranek kolesarjev na kolesarskih stezah.
S tako pogubno politiko se stanje samo slabša.
Energetiki, strokovnjaki, svarijo pred zablodami, saj je zelana energija nekajkrat manj učinkovita in porabi mnogo več CO2,kot energija neobnovljivih virov. Torej, z zeleno politiko trošimo mnogo več CO2,kot bi sicer.
Kraševka
Dobra razlaga.
nemo73
Odločevalcem v Evropski uniji (in tudi) Sloveniji se je dokončno skegljalo. Kolesarske steze so novodobna grozljivka, ki kaže na to, da nam vladajo ljudje z omračenim umom. V naši občini 60 odstotkov vse vode steče skozi luknjast vodovod. Ampak najnovejše kolesarske steze pa imamo, ja. A mislite, da se kdo vozi po njih? Vsakič, ko se (z avtom) peljem mimo, je vse prazno. Niti enega kolesarja nisem nikoli videl ne na eni in ne na drugi. Eno večkilometrsko kolesarsko stezo so dobesedno vklesali v skalovje, druga pa je širša in boljša kot cesta, ki teče ob njej. Evropa se pogreza v temo norosti, iz katere bo izšla obubožana in zaostala, torej bistveno slabša, kot je v vsem svojem sijaju vanjo vstopila. Kako žalostno.
Andrej Muren
Če človek tole bere, se mu zdi, da se je golobovcem zmešalo. Vendar vemo, da se jim ni in da je na delu korupcija in podobna lumparija. Očitno se pri kolesarskih stezah lažje krade kot pri vodovodih.
NatalijaL
Skoraj 82 miljonov eurov za kolesarske steze? Komu se je zmešalo? Slabo gospodarjenje, ni kaj.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Dober prispevek. Hala avtorju za pomembna opozorila - na premajhno skrb za razvoj smotrnih izobraževalnih in zaposlitvenih programov.
L.r. Janez Kepic-Kern
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Dober prispevek. Hala avtorju za pomembna opozorila - na premajhno skrb za razvoj smotrnih izobraževalnih in zaposlitvenih programov.
L.r. Janez Kepic-Kern
Teodor
Uvidevno je, da bodo gradili kolesarske steze, ker bencinske motorje bodo prepovedali, elektricnih pa si ne bomo mogli privoščiti.
Golob vidi dlje.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.