Volitve brez zmagovalca in z mnogo poraženci. Največja ponovno desna sredina
POSLUŠAJ ČLANEK
Kisli obrazi velike večine predsedniških kandidatov, ki so jih minuli večer v Cankarjevem domu bolj ali manj uspešno skušali prikriti kameram, pričajo, da prvi krog predsedniških volitev pravega zadovoljstva ni prinesel nikomur. Z izjemo morda Marjana Šarca, ki pa tekmo nadaljuje z večjim zaostankom kot katerikoli drug predsedniški kandidat, ki se je v samostojni Sloveniji uvrstil v 2. krog predsedniških volitev.
Pahorju je zagotovo žal slabih 22 tisoč glasov, ki mu jih je zmanjkalo in najbrž po tihem preklinja Kučana, Janšo in vreme, ki so mu preprečili, da bi to igro končal že včeraj.
S trde levice so vseskozi vsiljevali idejo, da je Pahor Janšev kandidat, a prav predsednik SDS je s svojim "navodilom" omogočil drugi krog in vanj porinil Kučanovega kandidata. Politično povsem razumljivo, saj ni mogel Romane Tomc kar tako pustiti pogoreti. Nasploh je bil SDS na teh volitvah v vnaprej izgubljeni situaciji, iz katere so se izvlekli ranjeni, a brez smrtnih žrtev.
Predvsem je žalostna potrditev spoznanja, da družbeno-politična opcija, ki je izšla iz osamosvojitvenega demokratičnega preporoda, dandanes lahko vpliva zgolj še na to, ali bo levica predsednika dobila v prvem ali drugem krogu.
Že drugič zapored se je zgodilo, da končna volilna izbira ni več med levico in desnico, kontinuiteto in pomladjo ... (kakorkoli hočete), temveč med levim in še bolj levim kandidatom. V smislu "isto sra***, drugo pakovanje," kot je na nekoliko lepši način lucidno karikiral sam Janša.
Pravzaprav je že sama sprijaznjenost s tem, da desna sredina ni več zmožna ponuditi kandidata, ki bi se resno vmešal v politični boj za predsednika Republike Slovenije, velik poraz sam po sebi.
Zadeva bi vseeno bila manj zaskrbljujoča, če ta trend ne bi izhajal tudi iz državnozborskih volitev. Desno-sredinska (nekoč pomladna) politična opcija vse od leta 2004 po dosegu v volilnem telesu na vseh frontah vidno nazaduje.
Če je blok in njegovi kandidati še v začetku prejšnjega desetletja prepričali čez 450 tisoč volivcev, so jih na zadnjih državnozborskih volitvah zgolj še 262 tisoč, v nedeljskem prvem krogu predsedniških volitev pa manj kot 164 tisoč. Ob tem je pomenljivo, da se številka skoraj na tisoč natančno ujema z glasovi "proti" ob referendumu o drugem tiru, kar še potrjuje slutnjo, da je to njen trenutni domet.
Po volitvah 2014 je bila desna sredina marginalizirana na manj kot predstavniško tretjino, po letošnjih pa zgolj še na 20 odstotkov opredeljenega volilnega telesa.
Kdor misli, da je trend naključen, da so predsedniške volitve (in referendum) pač specifične in da bo na državnozborskih, brez resnih sprememb v politični strategiji, bistveno bolje, živi v veliki iluziji. Podpora desno-sredinskemu bloku na zadnjih petih državnozborskih volitvah:
Trend je predvidljiv in v komentarju Slovo od pomladi sem leta 2014 zapisal, da je brez spoznanja pomladne politične, medijske in civilnodružbene sfere o nujnosti spremembe preživetih miselnih konceptov, oblast za pomladno politiko za nedoločen čas izgubljena.
Poudarek je na spoznanju celotne (nekdanje) pomladne opcije, saj praksa kaže, da tisti njen del, ki se vendarle trudi stvari delati drugače, v okovih starih miselnih vzorcev, ki oklepajo blok kot celoto, le mukoma dela premike.
Ljudmila Novak je z dobrimi sedmimi odstotki stranki prigarala nekaj novih glasov in volitev ne zapušča kot poraženka. Vendar tudi ne kot zmagovalka. Povsem pa sta pogoreli preostali dve predstavnici iz pokra dam. Njun katastrofalen izkupiček zgolj pritrjuje dejstvu o kontraproduktivni gneči na omejenem konservativnem političnem polu.
Kaj je torej v politiki strategov (nekdanjih) strank slovenske pomladi tako zelo narobe, da iz volitev v volitve postajajo bolj postranski, vse manj pomemben faktor? Vsekakor ne moremo reči, da nimajo znanja, kadrovskega potenciala, ali da v politične boje pošiljajo slabe kandidate. Nasprotno, tako Tomčeva kot Novakova sta se v kampanji izkazali kot odlični predsedniški kandidatki, a vendarle sta skupaj komajda presegli petinsko volilno podporo.
Sam še vedno menim, da je izvirni greh v prepustitvi širokega polja zmerno-liberalne sredine levici po letu 2004, ko se je SDS pragmatično obrnila proti približno tretjinskemu konservativnemu volilnemu bazenu in od tam izpodrinila obe demo-krščanski stranki. Za razliko od SDS namreč ti zaradi svojih nazorskih izhodišč nimata dosega izven konservativnega telesa.
Namesto, da bi se z levico borili za zmerne sredinske volivce, jih je ta pobrala brez boja, ki sedaj poteka v gneči znotraj konservativne desnice. Ta je privedel do sporov, ki jih volivci sedaj kaznujejo tudi z volilno abstinenco.
In prav slednja je še en poraz, večji z vsakimi novimi volitvami. To je poraz demokratične kulture, ki je v Sloveniji povsem zanemarjena in poraz družbe (medijev), ki politiko obravnava izrazito negativno, kot je to v oddaji TV Slovenija najbolje opisal dr. Ivan Štuhec.
Vse nižja volilna udeležba in naraščajoča apatičnost slovenskih državljanov v smislu "ni vredno, vsi so isti", je večja nevarnost za našo nezrelo demokracijo, kot si najbrž predstavljamo. Zato ji bomo na Domovini v kratkem posvetili posebno obravnavo.
Pahorju je zagotovo žal slabih 22 tisoč glasov, ki mu jih je zmanjkalo in najbrž po tihem preklinja Kučana, Janšo in vreme, ki so mu preprečili, da bi to igro končal že včeraj.
S trde levice so vseskozi vsiljevali idejo, da je Pahor Janšev kandidat, a prav predsednik SDS je s svojim "navodilom" omogočil drugi krog in vanj porinil Kučanovega kandidata. Politično povsem razumljivo, saj ni mogel Romane Tomc kar tako pustiti pogoreti. Nasploh je bil SDS na teh volitvah v vnaprej izgubljeni situaciji, iz katere so se izvlekli ranjeni, a brez smrtnih žrtev.
Že sama sprijaznjenost s tem, da desna sredina ni več zmožna ponuditi kandidata, ki bi se resno vmešal v politični boj za predsednika Republike Slovenije, je velik poraz sam po sebi.
Politična marginalizacija
Predvsem je žalostna potrditev spoznanja, da družbeno-politična opcija, ki je izšla iz osamosvojitvenega demokratičnega preporoda, dandanes lahko vpliva zgolj še na to, ali bo levica predsednika dobila v prvem ali drugem krogu.
Že drugič zapored se je zgodilo, da končna volilna izbira ni več med levico in desnico, kontinuiteto in pomladjo ... (kakorkoli hočete), temveč med levim in še bolj levim kandidatom. V smislu "isto sra***, drugo pakovanje," kot je na nekoliko lepši način lucidno karikiral sam Janša.
Pravzaprav je že sama sprijaznjenost s tem, da desna sredina ni več zmožna ponuditi kandidata, ki bi se resno vmešal v politični boj za predsednika Republike Slovenije, velik poraz sam po sebi.
Zadeva bi vseeno bila manj zaskrbljujoča, če ta trend ne bi izhajal tudi iz državnozborskih volitev. Desno-sredinska (nekoč pomladna) politična opcija vse od leta 2004 po dosegu v volilnem telesu na vseh frontah vidno nazaduje.
Če je blok in njegovi kandidati še v začetku prejšnjega desetletja prepričali čez 450 tisoč volivcev, so jih na zadnjih državnozborskih volitvah zgolj še 262 tisoč, v nedeljskem prvem krogu predsedniških volitev pa manj kot 164 tisoč. Ob tem je pomenljivo, da se številka skoraj na tisoč natančno ujema z glasovi "proti" ob referendumu o drugem tiru, kar še potrjuje slutnjo, da je to njen trenutni domet.
Po volitvah 2014 je bila desna sredina marginalizirana na manj kot predstavniško tretjino, po letošnjih pa zgolj še na 20 odstotkov opredeljenega volilnega telesa.
Kdor misli, da je trend naključen, da so predsedniške volitve (in referendum) pač specifične in da bo na državnozborskih, brez resnih sprememb v politični strategiji, bistveno bolje, živi v veliki iluziji. Podpora desno-sredinskemu bloku na zadnjih petih državnozborskih volitvah:
Po volitvah 2014 je bila desna sredina marginalizirana na manj kot predstavniško tretjino, po letošnjih pa zgolj še na 20 odstotkov opredeljenega volilnega telesa.
Slovo od pomladi
Trend je predvidljiv in v komentarju Slovo od pomladi sem leta 2014 zapisal, da je brez spoznanja pomladne politične, medijske in civilnodružbene sfere o nujnosti spremembe preživetih miselnih konceptov, oblast za pomladno politiko za nedoločen čas izgubljena.
Poudarek je na spoznanju celotne (nekdanje) pomladne opcije, saj praksa kaže, da tisti njen del, ki se vendarle trudi stvari delati drugače, v okovih starih miselnih vzorcev, ki oklepajo blok kot celoto, le mukoma dela premike.
Ljudmila Novak je z dobrimi sedmimi odstotki stranki prigarala nekaj novih glasov in volitev ne zapušča kot poraženka. Vendar tudi ne kot zmagovalka. Povsem pa sta pogoreli preostali dve predstavnici iz pokra dam. Njun katastrofalen izkupiček zgolj pritrjuje dejstvu o kontraproduktivni gneči na omejenem konservativnem političnem polu.
Izvirni greh
Kaj je torej v politiki strategov (nekdanjih) strank slovenske pomladi tako zelo narobe, da iz volitev v volitve postajajo bolj postranski, vse manj pomemben faktor? Vsekakor ne moremo reči, da nimajo znanja, kadrovskega potenciala, ali da v politične boje pošiljajo slabe kandidate. Nasprotno, tako Tomčeva kot Novakova sta se v kampanji izkazali kot odlični predsedniški kandidatki, a vendarle sta skupaj komajda presegli petinsko volilno podporo.
Sam še vedno menim, da je izvirni greh v prepustitvi širokega polja zmerno-liberalne sredine levici po letu 2004, ko se je SDS pragmatično obrnila proti približno tretjinskemu konservativnemu volilnemu bazenu in od tam izpodrinila obe demo-krščanski stranki. Za razliko od SDS namreč ti zaradi svojih nazorskih izhodišč nimata dosega izven konservativnega telesa.
Namesto, da bi se z levico borili za zmerne sredinske volivce, jih je ta pobrala brez boja, ki sedaj poteka v gneči znotraj konservativne desnice. Ta je privedel do sporov, ki jih volivci sedaj kaznujejo tudi z volilno abstinenco.
In prav slednja je še en poraz, večji z vsakimi novimi volitvami. To je poraz demokratične kulture, ki je v Sloveniji povsem zanemarjena in poraz družbe (medijev), ki politiko obravnava izrazito negativno, kot je to v oddaji TV Slovenija najbolje opisal dr. Ivan Štuhec.
Vse nižja volilna udeležba in naraščajoča apatičnost slovenskih državljanov v smislu "ni vredno, vsi so isti", je večja nevarnost za našo nezrelo demokracijo, kot si najbrž predstavljamo. Zato ji bomo na Domovini v kratkem posvetili posebno obravnavo.
Zadnje objave
Grenka usoda največjega optimista (Kekec, 1. del)
8. 9. 2024 ob 15:35
Predlog za film: Videnje
8. 9. 2024 ob 12:30
Špageti z zelenjavo in kurkumo
8. 9. 2024 ob 9:00
V Oplotnici so odmevale slovenske melodije
8. 9. 2024 ob 6:00
Kompliment ali nadlegovanje?
7. 9. 2024 ob 18:45
Zbogom, RTV Slovenija
7. 9. 2024 ob 16:30
Nor na tek
7. 9. 2024 ob 15:00
Ekskluzivno za naročnike
Grenka usoda največjega optimista (Kekec, 1. del)
8. 9. 2024 ob 15:35
Predlog za film: Videnje
8. 9. 2024 ob 12:30
Špageti z zelenjavo in kurkumo
8. 9. 2024 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
SEP
08
Zgodba o dveh transportih
11:30 - 12:30
SEP
09
Rovi pod starim Kranjem: Digitalni potep
17:00 - 18:00
SEP
11
SEP
11
Kuharska delavnica - HSD Črnomelj
10:00 - 12:00
Izbor urednika
Vroča polemika po Magnificovem koncertu
5. 9. 2024 ob 16:20
V katerih letih se najbolj postaramo?
30. 8. 2024 ob 21:15
Romi iz naselij Goriča vas in Otavice pri Ribnici sami zavračajo dostavo pitne vode
30. 8. 2024 ob 12:36
15 komentarjev
Kraševka
Knjigožerka, ta medij - Domovina je dobro uravnotežen MEDIJ. Tu lahko svobodno izrazi vsak svoje mnenje, tako vi, kot tudi drugačemisleči. Da se resnica spozna - moraš slišati dve strani zvona !
Res je kar pravite, da je Janša naredil veliko za osamosvojitev. Toda sam bi bil šibek. Okrog njega je bilo veliko domoljubov. Če hočete priznati ali ne - OSAMOSVOJITVENO vlado, pa je le vodil Peterle. Vi ga sicer vedno črnite, pa je le dal vse od sebe. Da je bila zmaga bolje izpeljana, je Peterle v vlado povezal tudi levi tabor. Vi mu to zamerite, toda - ali pomisliti kaj bi bilo, če bi vlado vodil nekdo, ki z levico ne bi zmogel sodelovati. Ta vojna bi bila bolj krvava in zahtevala bi veliko življenj mladih mož in fantov. Mi Slovenci smo se tako lažje osamosvajali, glede na druge Jugoslovanske republike. Veliko nas misli, da je tu Peterle odigral pozitivni del naše osamosvojitve. Vi vedno vztrajate, da je za osvojitev zaslužen samo Janša. Kot obrambni minister je odlično deloval, enako Bavčar, Krkovič, Peterle, pa tudi Kacin, kot minister za propagando (kako smo ga poslušali in sledili dogajanju). Veliko je bilo zavednih Slovencev, ki so branili Očetnjavo. En sam, s peščico prijateljev tega sigurno ne bi zmogel.
Mislim, da smo na osamosvojitev lahko ponosni. Sedaj, ko imamo svojo državo, pa potrudimo se, da je ne izgubimo. Izkažimo čast drug drugemu in ne si med seboj jemat zaslug. Janša je sposoben politik, večkrat tudi žrtev sistema, pa vendar naj si ne išče namišljenih sovražnikov. Roka sprave lažje izbojuje zadane cilje. Iščimo v sorodnih strankah tudi kaj pozitivnega !
Škulj
Vodja desnice je Janša in za neuspeh je potrebno prevzeti odgovornost, ne glede na to če je subjektivno odgovoren oz so za tak rezultat krivi pristrani mediji ali Murglje. Vedel je kakšna je situacija in ne naredi več pozitivnega rezultata. Sicer pa biti del desnice je v Sloveniji težko, hitro se najde etiketa o rdečih podtaknjencih.
Alojzij Pezdir
Volilni rezultati po prvem krogu predsedniških volitev so drastično pokazali:
1. da so napovedi agencij za raziskovanje javnega mnenja skrajno nezanesljive, kar pomeni, da jih lahko imamo le za strankarsko in medijsko naročeno sistematično "rajcanje", "mrtvičenje" ali/in bolj ali manj (nekomu) všečno po-narejanje javnega mnenja, nikakor pa ne za profesionalno zanesljivo, objektivno in nepristransko na-povedovanje javnega mnenja;
2. da je uspelo najvlivnejšemu upokojencu Milanu Kučanu in njemu zvesti četici prokomunističnih, jugonostalgičnih in proputinovskih podpisnikov peticije samooklicanih intelektualcev proti aktualnemu predsedniku RS pet minut pred dvanajsto uspešno "zabiti nož v hrbet" favoriziranemu kandidatu tranzicijske (SD) levice ter mu tako rekoč iz nič izbrati in spromovirati tekmeca (Marjana Šarca) po svoji trdi "komsomolski" izbiri za drugi krog;
3. da je neformalnima voditeljema tranzicijske levice na oblasti (Milanu Kučanu) ter postpomladne opozicije (Janezu Janši) z javnima istočasnima napadoma na predsednika RS v zadnjem tednu volitev ponovno uspelo naščuvati volilno telo predvsem "proti" in ponovno zamegliti "za" kaj naj bi posameznim kandidatom šlo oziroka "za" kaj in za koga naj bi s pozitivno motivacijo glasovali volivci;
4. po vsem tem politično organiziranem in sinhroniziranem negativnem prikazovanju, blatenju, norčevanju ter žaljenju ne le osebnosti aktualnega predsednika Boruta Pahorja, ampak tudi najvišje neposredno izvoljene funkcije legalnega in legitimnega predstavnika in zastopnika državljanov, to je funkcije in ustanove Predsednika RS, pri katerem so z vso zlo energijo, nevoščljivostjo in privoščljivostjo sodelovali tudi mnogi medijski samooklicani dreserji javnega mnenja, politični analitiki in spin doktorji, torej ne more biti presenečenje za nikogar, če se je volitev udeležilo le manj kot 44 odstotkov volilnih upravičencev oz. le manj kot 349 tisoč volivcev;
5. alibična misel - Pekel so drugi! - ob tej katastrofalno in sramotno nizki volilni udeležbi za demokratično državo ne bo nikomur v pomoč in še manj v čast. Vsi protagonisti in nosilci političnih funkcij ter sooblikovalci svobodnega ter demokratičnega političnega življenja v Sloveniji bi morali sprejeti najnovejšo volilno blamažo kot zadnje opozorilo in apel večine volivcev, da bi moral vsak politik, vsaka politična stranka in civilnodružbeno gibanje, vsak javni medij in vsak državljan nujne pozitivne spremembe na tem področju zastaviti kot prednostni cilj svoje družbene in politične akcije.
Brez bistveno višje količinske in kakovostne participacije ljudskih množic pri izbiri najvišjih odločevalcev v državi ne bo demokratičnega in družbenega napredka.
danijelnavodnik123
Ko avtor analizira dogajanje in rezultate namenoma spregleda tisto, kar je ves čas manjkalo na desnici. Človek, ki ni bil nikoli pod okriljem udbo-mafijske hobotnice tipa Jelinčič. On celo več, že v uvodu Šišku napoveduje, da bo šel po takšni poti. To ni novinarsko nepristransko analiziranje dejstev. Je vnaprejšnje etiketiranje. Sploh pa, če pozabi omeniti, da je Šiško iz nič presenečeno dosegel 5. mesto zaradi desno orientirane (tudi trde) retorike. Še več, Šiško ni posebej poudarjal in izpostavljal krščanskih vrednot pa je Ljudmila Novak dosegla komaj 3-krat večji številčni volilni domet kot on. Torej bi moral avtor pripoznati dejstvo, da Šiško Novakovi diha za ovratnik. Pa še nekaj SDS in NSi se s podobno retoriko žal prerivata za iste volivce.
Kraševka
Spoštovana Knjigožerka, pravite, da je najsposobnejši politik JJ. Temu bom verjela, ko bo sposoben večjega povezovanja. Ko bo hotel in želel - povezovati in s tem prevzemati glasive levici in ne desnici, kot do sedaj. Sam, mora biti tudi njemu jasno, vlade ne bo mogel sestaviti. Veliko sposobnosti in vizij res ima - vendar mu najvažnejše manjka - spoštovanje do zvestih partnerjev.
AlojzZ
"Desno-sredinska (nekoč pomladna) politična opcija vse od leta 2004 po dosegu v volilnem telesu na vseh frontah vidno nazaduje."
A voditelji dveh največjih desno-sredinskih (nekoč pomladnih) strank čvrsto ostajajo v vodstvu, kajne? So dosmrtni predsedniki, kajne?
Franc2015
Ja, na 20 % so pristali. Ljudmila Novak je vsaj dosegla več od svoje stranke, a da Romana Tomc, ki sodi v prvo kategorijo politikov SDS, dobi nekih 13 odstotkov ... naj spomnim, Zver jih je pred petimi leti dobil 25, pa je bil razočaran.
Vse to kaže na nazadovanje največje stranke desnice iz volitev v volitve. Ker se NSi hkrati počasi, a zanedljivo krepi, bosta to kmalu dve enakovredni volilni opciji.
Če ne druga, volivci, ki nočejo voliti dedičev komunizma, počasi vendarle ponovno dobivajo dve enakovrednejši zbiri, ki obenem še furata vsaka svoj način politike.
Rajko Podgoršek
Franc - se strinjam, dolgoročno bo NSI verjetno boljša opcija. Ampak samo NSI je premalo. Z dometom do 10% definitivno.
Kraševka
Le Kugy točno opiše stanje v naši Sloveniji z željo izboljšanja !
Andrejus "beži" iz okvirov Slovenije.
Social demokrat, ki se imenujejo Slovenski demokrati - ki jih vodi Janša, bi se morali potruditi, da bi pobrali glasove levici. Narobe je to, da najraje pobirajo glasove desnim strankam. Skupaj tako vsi "pogorimo". Zato ker je kandidirala Novakova, je SDS poslala v kandidaturo svojo predstavnico. Skupaj s Primcem (to je bilo vidno),so nagovorili še Likovičevo. SDS bi morala loviti novega "Šarca" in ne ustvarjati novih strank krščanskega pola. V zadnjem letu pa se je dogajalo prav to - "stisnimo NSi v kot". Pomilujem Hojsa, ki je tu pomagal.
Žal, jaz vidim tako. Če se bo to nadaljevalo, bomo vedno stopicali na enem mestu. To pomeni zaostalost. Le ko bodo te stranke ugotovile, da v sodelovanju z NSi, bodo tudi same močnejše, se bo stanje izboljšalo - v SLOGI je moč !
kdorkoli
Kraševka, v našem primeru je v SLOGI samo kino. Moč prihaja iz hej mašince zagodi - ni prav, da to staro modrost pozabljamo...
romanos1
Za takšno stanje ste v veliki meri krivi tudi vi mediji.pristranski ste skoraj vsi.
Kugy
Točno to. Največ možnosti je imela socialdemokracija, ki se ji je Janša brez boja odpovedal in zavil na desno. Tomceva bi lahko dobila bistveno več, če ne bi nosila Janšev nahrbtnik. Sploh pa desnica ne zmore sproducirat Šarca in pada na iste finte.
baubau
Kugy,t,brez Ivana Janeza Janše SDS sploh ne bi bilo in vi to veste.
kdorkoli
Hja, Tomčeva bi zagotovo dobila bistveno več, če ne bi nosila Janševega nahrbtnika, ampak kakšnega drugega. Zanjo bi bilo najbrž najbolje, ko bi nastopala pod nahrbtnikom SD. Ta je lahek kot peresce, saj v njem ni ničesar težkega, a ne?
Kugy
SD še danes jezdijo na istih fintah, zato pa smo tam kjer smo. SD je največja katastrofa za Slovenijo. Ali veš kaj postane revoluciona, ko je zanetil ogenj revolucije. GASILEC. ha,ha
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.